Poglavje 3 Osnovni pojmi dinamike

110 Poglavje 5. DINAMIKA - OBRAVNAVA MATERIALNIH TELES MED GIBANJEMvzporednega koordinatnega sistema v T 1 . Torej so glede naprej zapisane enačbe smerni kosinusidaljice T 1 T 2 enakil = x 2 − x 1d, m = y 2 − y 1, n = z 2 − z 1d d(5.148)Tu je d razdalja med točkama T 1 in T 2Smerne kosinuse uporabljamo predvsem z enačbami ravnin; so stari ekvivalent komponent normalnegavektorja na ravnino. Ravnina, ki gre skozi točko T 1 (x 1 ,y 1 ,z 1 ) in je pravokotna na premico ssmernimi kosinusi l,m,n, je definirana:Razdalja med točko T 2 (x 2 ,y 2 ,z 2 ) in ravnino je:l (x − x 1 ) + m (y − y 1 ) + n (z − z 1 ) = 0 (5.149)l (x 2 − x 1 ) + m (y 2 − y 1 ) + n (z 2 − z 1 ) = d (5.150)Če poteka ravnina skozi koordinatno izhodišče O, potem se enačba poenostavi vl x + m y + nz = 0 (5.151)5.3.3 Vztrajnostni moment togega telesa okrog poljubne osiZa študij gibanja togega telesa moramo poznati in razumeti vztrajnostne in deviacijske momente.Potem, ko smo si ogledali definicijo vztrajnostnega momenta in uporabo v elementarnih problemih, sipoglejmo vztrajnostne momente togega telesa okrog poljubne osi. Skico prikazuje slika 5.15. DoločitizOrm ′(x,y,z)ρAOa 1l,m,nxySlika 5.15: Vztrajnostni moment okrog poljubne osiželimo vztrajnostni moment togega telesa okrog osi Oa 1 :J Oa1 = ∑ m ′ ρ 2 , (5.152)kjer je m ′ masa infinitezimalnega masnega delca, h pa pravokotna razdalja med osjo in masnim delcem.Opraviti moramo sumacijo po vseh masnih delcih togega telesa.