Didakta marec

med teorijo in prakso2.5 DRUŽINA Z DRUGAČNIM ČLANOMDružina predstavlja osnovno socialno skupnost, kjerotrok pridobiva prve spoznavne, emocionalne in socialneizkušnje ter zadovoljuje svoje primarne telesne in duševnepotrebe. Če to velja za družino z zdravimi otroki, je to šetoliko pomembnejše za otroke s posebnimi vzgojno-izobraževalnimipotrebami, ki se v družbeno življenje težjevključujejo. Družina z drugačnim otrokom ima večje indrugačne potrebe od družin z zdravimi otroki. Tak otrokpotrebuje specifično nego in varstvo, posebno terapijo,hranjenje, prilagojene bivalne prostore in ortopedske pripomočke,urejen prevoz na terapevtsko obravnavo, vsakodnevneprevoze v vzgojno-izobraževalne institucije,pogostejše zdravniške preglede, …2.6 OTROCI S POSEBNIMI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIMI POTREBAMI IN OKOLJE, VKATEREM OTROCI ŽIVIJODobri odnosi vplivajo na otrokovo vključevanje v krogvrstnikov. To pomeni, če družina dobro funkcionira, sebo otrok razvil v osebnost, ki se zna prilagoditi okolju inne ruši družbenih norm. Družina in socialno okolje sta vstalni interakciji, saj družina ne more realizirati svoje skrbiza otroka neodvisno od neposrednega okolja, življenjskihpogojev, razmer ter družbene klime. V slovenskem prostoruse še vedno zadržujejo predsodki do oseb s posebnimivzgojno-izobraževalnimi potrebami. Pripravljenostokolja, da sprejme takega otroka ter njegovo družino, jepogojena z informiranostjo o možnostih in sposobnostihter pravicah teh otrok kot tudi s socialnimi izkušnjami,pridobljenimi v neposrednih stikih.3 NAMEN EMPIRIČNE RAZISKAVEZ raziskavo smo želeli proučiti stališča staršev do:• sprejemanja oz. odklanjanja otroka s posebnimi vzgojno-izobraževalnimipotrebami glede na• spol staršev;• starost staršev;• izobrazbo staršev.4 PODROBNA OPREDELITEVRAZISKOVALNEGA PROBLEMA4.1 RAZISKOVALNE HIPOTEZEH1: Večina staršev bolj sprejema kot odklanja svojega drugačnegaotroka (zanemarjanje in negativni vidik pretiraneskrbi).H2: Spol staršev ne vpliva na odnos drugačnega otroka.H3: Starost staršev ne vpliva na odnos do drugačnegaotroka.H4: Izobrazba staršev ne vpliva na odnos do drugačnegaotroka.4.2 SPREMENLJIVKE1. Spol staršev.2. Starost staršev.3. Izobrazba staršev.4. Podcenjevanje sposobnosti otroka.5. Precenjevanje sposobnosti otroka.6. Agresivnost otroka.7. Bežanje od otroka.8. Pretirana zaščita otroka.9. Samoobtoževanje.10. Obtoževanje drugih.11. Sramovanje staršev.12. Žalost staršev.13. Skrb za prihodnost otroka.14. Socialna izolacija staršev.15. Sprijaznjenje z dejstvom, da je njihov otrok drugačen.16. Aktivnost staršev v procesu vzgoje in izobraževanjaotroka.17. Želja staršev po pridobivanju znanja o duševni prizadetosti.18. Aktivnost staršev v aktiviranju okolja.4.3 PREGLED ODVISNIH ZVEZ MEDSPREMENLJIVKAMI OCENJEVALNE LESTVICE ZAUČENCETabela 1: Pregled odvisnih zvez med spremenljivkami poraziskovalnih vprašanjihRaziskovalnehipotezeNeodvisnaspremenljivkaOdvisna spremenljivka1. 1, 2, 3 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 182. 1 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 183. 2 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 184. 3 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 185 METODOLOGIJA5.1 RAZISKOVALNA METODAUporabila sem deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalnometodo empiričnega pedagoškega raziskovanja.5.2 VZORECRaziskava temelji na priložnostnem (neslučajnostnem)vzorcu staršev učencev s posebnimi vzgojno-izobraževalnimipotrebami, ki so v šolskem letu 2007/2008 obiskovaliredne devetletne osnovne šole v SV Sloveniji.Didakta/19didakta_mar_09.indd Sec1:21 30.3.2009 10:38:56