sporočilo za medijein v korist vseh ostalih. Praktične vaje, ki so opisane obkoncu vsake lekcije, se iz lekcije v lekcijo nadgrajujejo.Pričnemo z nadzorom fizičnega telesa, nato se učimonadzorovati svoje misli, nadaljujemo pa s telesnim innato z mentalnim sproščanjem. V drugem mesecu tečajapričnemo z vajami osredotočanja in vizualizacije.Vizualizacija je proces, s katerim ustvarjamo mentalneslike in je v nadaljevanju tečaja zelo učinkovito in močnoorodje za doseganje individualnih ter skupinskihciljev. Vaje predstavljajo popoln sistem za nadgradnjonaših umskih sposobnosti, poleg tega pa skoznje resničnodojamemo, doživimo in ponotranjimo pridobljenaznanja. Tehnike vizualizacije so zelo priljubljenpripomoček tudi v pedagoškem procesu. Mnogi namrečporočajo o odličnih rezultatih. Pedagoški delavecje po opravljenem tečaju Master Key Systema oboroženz znanji, samozavestjo, modrostjo in učinkovitimipripomočki za konstruktivno ter sistematično delo zotroki.S pravilno uporabo opisanih načel in metod, ki jihsrečujemo tudi v drugi literaturi, se nam obeta neizmeren,pozitiven napredek v človeški družbi. Odstranilibomo strah, negotovost, iz katere izvirajo negativnemisli, čustva in posledično negativni pojavi v družbi,ter tako demonstrirali, da ima prav vsak človek prirojenpotencial za dosego sreče, zdravja in bogastva.Več informacij, brezplačno poskusno branje in prijavnicona brezplačen 24-tedenski e-tečaj najdete naspletni strani www.masterkeysystem.si.52/<strong>Didakta</strong>didakta_mar_09.indd Sec1:54 30.3.2009 10:39:03
sporočilo za medijeNasiljemed sovrstnikiRožana Grdina, Akademija za psihosintezoV današnjem času problem nasilja presega vse meje. Danes ne moremo govoriti samo o fizičnemnasilju, ampak je potrebno zelo resno pogledati tudi v realnost čustvenega in miselnega, z eno besedopsihološkega nasilja. Fizično nasilje je najbolj vidno in očitno. Toda včasih psihološko nasilje pustigloblje in trajne posledice.Ne morem pisati o nasilju med otroki in mladostniki,če najprej nekaj pozornosti ne namenim okoliščinam, vkaterih ti rastejo. Če vzamemo podatek, da je v Slovenijiv vsaki peti družini prisotno nasilje nad žensko (inkjer se vrši nasilje nad žensko, se v večini tudi nad otrokom),bomo hitro razumeli problem, s katerim sobivamo.Otrok, ki živi v nasilju, ki je deležen nasilja v katerikoliobliki, ga bo žal prenašal naprej. Nasilje je njegovo domačeokolje. Otrok je lahko zaradi nasilja preplašen, zaprt,ima probleme s socializacijo v šolskem okolju ali pa jeagresiven, napadalen, upornik. Pri tem nehote izzovenapadalnost drugih. Agresiven otrok bo hitro začutil,kdo je šibkejši in to mu vliva še dodatnega poguma. Inče se k temu pridruži še kopica drugih otrok, ki jim jepomembno, da se istovetijo z zmagovalcem, imamo vrazredu in skupnosti problem.K zgoraj opisanim okoliščinam se lepo poda nasilje,ki ga otrok dnevno gleda na TV ekranih ali mu je izpostavljenz igrami na računalniku. Otrokova psihološkastruktura še ni sposobna ločiti realnosti od tega, kargleda. Ponekod so se že soočili z resnimi psihološkimitežavami, ker je otrok preprosto omedlel od šoka indoživljal resnične stiske. Ne dolgo nazaj mi je znankapripovedovala, kako je sin, star 5 let, ob gledanju risankedejal: »To se dogaja sedaj tukaj zunaj, a ne?« Znanka jebila ob tem šokirana in zmedena. Risanka je bila zanjrealnost. In risanke, ki jih danes ponujajo komercialnetelevizije, so vir nasilja, čustvenih stisk, miselne agresivnostiin psihološke zmede, ki jo otrok doživlja kotposledico.Sicer pa se poleg risank in filmov dnevno soočamos potrošniškim nasiljem. Dnevno nas na različne načineposiljujejo z informacijami, kaj vse potrebujemo, dabomo srečni, zdravi, veseli, uspešni. Kaj vse naj nudimootroku, da bo postal uspešna odrasla osebnost. Tudi toje nasilje. Nasilje, ki prekrije resnične potrebe otroka,mladostnika in odraslega ter jih popelje v iluzijo, dalečod realnih potreb, daleč od sebe.Nasilje je problem, ki zahteva celostno obravnavo. Težkobomo prevzgojili nasilnega otroka, če se bo ta dnevnovračal v nasilno družino. Prav tukaj vidim problem, kakoprevzgojiti nasilno družbo v celoti. Toda nekje je potrebnozačeti. In vsak učitelj, ki ima v razredu primer nasilja,ve, kako je to težko in kompleksno.Tukaj vidim še en velik problem: nasilje vsi radi zanikamo.Težko priznamo sebi in drugim, da smo tudisami kdaj nasilni. Ali pa preprosto tega pač ne vidimokot nasilje. Prav tako bomo zelo težko našli osebo, ki bobrez težav priznala, da je žrtev nasilja. Ženska bo zaradistrahu pred stigmo, ki je žal v naši družbi resnična, nasiljetajila leta in leta. S tem žal onemogoča rešitev problemazanjo in za otroka. Nasilje ostaja skrito in s tem živo terprisotno v psihološkem prostoru.Dober način, da otroke in mladostnike popeljemo vnenasilje, je iskreno in ljubeče soočanje z lastno nestrpnostjo,agresivnostjo, jezo, kriticizmom, sodbo in podobnimistanji, ki vzbujajo v nas samih in drugih stanjenasilja. Dobro vemo, kako so otroci iskreni ter direktniin prav tako so izredno občutljivi ter senzitivni za nestrpnost,jezo … odraslega. Odgovornost učitelja in staršaje, da se s tem soočita. Da pri sebi začneta proces preobrazbeagresivnosti. Vzporedno pa v svojem sistemutrudi z vzgojo nenasilja.Ozaveščanje ljudi o posledicah nasilja je prvi korakna poti do nenasilja. Temu sledi vzgoja, kako se da drugačeravnati. Pri otrocih so lahko čudovit pripomoček<strong>Didakta</strong>/53didakta_mar_09.indd Sec1:55 30.3.2009 10:39:04