Didakta marec

med teorijo in praksoTabela 6: Prikaz korelacije med tremi kategorijami stališčin starostjoSTAROSTEtapSprejemanje 0,04 0,98Zanemarjanje 0,18 0,53Pretirana skrb 0,17 0,51Dobljeni rezultati so pokazali, da ne moremo zavrečiH2, ker so vse izračunane vrednosti P večje od dovoljenega5 % tveganja. Rezultati kažejo, da ni pomembne povezanostimed posamezno kategorijo stališč in starostjo staršev.Tabela 7: Prikaz korelacije med tremi kategorijami stališčin izobrazboIZOBRAZBAEtapSprejemanje 0,39 0,12Zanemarjanje 0,25 0,60Pretirana skrb 0,26 0,56Tudi pri računanju korelacijskega razmerja med izobrazboin tremi kategorijami stališč nam izračunane vrednostiP kažejo, da ni signifikantne povezanosti na stopnji5 % tveganja. Rezultati torej kažejo, da ni pomembne povezanostimed posameznimi kategorijami stališč in izobrazbostaršev otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimipotrebami.Tabela 8: t-za preverjanje razlik med tremi kategorijamistališč glede na spolSPOLMoškiŽenskeM SD M SD F 2P t 2P'Sprejemanje 16,62 5,45 19,34 4,3 1,6 0,21 -2,12 0,04Zanemarjanje 5,67 3,84 6,34 4,49 1,37 0,46 -0,58 0,56Pretirana skrb 5,67 3,23 7,71 4,26 1,74 0,19 -1,91 0,06Za računanje razlik v porazdelitvi stališč pri moškem inženskem spolu sem uporabila t test, ki je pokazal signifikantnerazlike pri kategoriji stališča sprejemanja. Pri stališčuzanemarjanja in pretirane skrbi ni razlik med spoloma.Homogenost variance je zagotovljena. Tudi pri stališčihzanemarjanja in pretirane skrbi se pojavljajo razlike, vendarte niso statistično pomembne.7 ZAKLJUČEKStališča so glede na svoj izvor, razvoj in manifestacijodružbeno obarvana, vzporedno pa predstavljajo pomembnoznačilnost posameznika in funkcijo njegove struktureosebnosti. S spoznavanjem področja formiranja in strukturestališč do svojih otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimipotrebami bomo veliko prispevali k boljšemuin učinkovitejšemu delu s starši in, če je potrebno, k spremembitistih stališč, ki negativno vplivajo na razvoj otroka.V raziskavi smo analizirali stališča staršev do otrok s posebnimivzgojno-izobraževalnimi potrebami glede na spol,starost in izobrazbo. Uporabili smo tri kategorije stališč:• sprejemanje;• zanemarjanje ter• pretirano skrb.Na podlagi rezultatov je mogoče zaključiti, da večinastaršev kaže ustrezno skrb do svojega drugačnega otroka;le 17 % staršev svojega drugačnega otroka ne sprejema ingre za nizko stopnjo zanemarjanja. 83 % staršev svojegaotroka ne zanemarja in prav tako ne kaže pretirane skrbido svojega drugačnega otroka.V zvezi s povezanostjo vseh treh kategorij stališč se jepokazalo, da obstaja zmerna povezanost med kategorijozanemarjanja in pretirane skrbi, kar nam potrjuje, da zanemarjanjepredstavlja odkrito obliko odklanjanja otroka.Tudi pri kategoriji sprejemanja in pretirane skrbi se kaževelika povezanost, kar nam pomaga razumeti pojav pretiraneskrbi, ki ne nakazuje le odklanjanja, ampak tudisprejemanje otroka. Vse štiri hipoteze so potrjene, karpomeni, da starši bolj sprejemajo kot odklanjajo svojegaotroka. Razlike v spolu se kažejo le pri kategoriji sprejemanja,v ostalih dveh kategorijah teh razlik ni. Pokazalose je, da starost staršev ne pogojuje njihovega odnosa dodrugačnega otroka, kart velja tudi za izobrazbo.8 LITERATURAAntonah, R. F. in Livneh H. (1988). The measurement of attitudes towardpeople with disabilities.Marentič-Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Državnazaložba Slovenije.Piciga, D. (1995). Od razvojne psihologije k drugačnemu učenju in poučevanju.Nova Gorica: Educa.Žmuc – Tomori, M. (1983). Pot k odraslosti. Ljubljana: DZS.Didakta/21didakta_mar_09.indd Sec1:23 30.3.2009 10:38:56