Didakta marec

intervjuDR. IVAN FERBEŽERInštitut za mediacijo ConcordiaMarina ŽlenderSte uveljavljeni strokovnjak za nadarjene otroke nele na Slovenskem, marveč v mednarodnem področju.Kako svoje delovanje in poslanstvo vidite Vi sami?Skoraj vsa moja delovna kariera je bila usodno povezanas problematiko najprej nadarjenih učencev, kasneje pa zinterdisciplinarno znanostjo o nadarjenosti. Že takoj vpričetku svoje poklicne poti sem se kot šolski psiholog,leta 1969, na Osnovni šoli Franc Rozman Stane v Mariboru,v skupini šolske pedagoginje in socialne delavke(prvi tim šolske svetovalne službe v Sloveniji) že srečal sskrivnostno, a zelo privlačno uganko nadarjenih učencev.Takrat sem se najprej oziral po domači strokovni literaturi,vendar si razen nekaj besedil avtorjev Svetine, Jelenca,Makaroviča in Kogeja nisem mogel dovolj pomagati privsakodnevnih praktičnih dilemah, najprej identifikacije,kasneje edukacije in končno koncepcije nadarjenosti.Nato sem se oziral dalje po Jugoslaviji, kjer sem našelna področju preučevanja nadarjenosti avtoritete, kotso bili Furlan v Zagrebu, Ivezić v Puli, Džordževičeva vBeogradu, Majić v Petnici in Koren v Sisku. Le-ti so bilože uveljavljeni, za seboj so imeli teoretične in praktičnestrokovne izkušnje, strokovna besedila in tudi že kakšnoknjigo. Nekatere od zgoraj omenjenih sem tudi obiskal inse od njih učil tako rekoč iz prve roke. Najbolj sistematičnoso tedaj delali na problematiki nadarjenosti Zavodi zazaposlovanje z oddelki za poklicno usmerjanje.Približno proti sredini sedemdesetih let sem se v uvajanjušolskega svetovalnega dela in glede skrbi za talente tudis spodbudo dr. Franca Pedička začel ozirati po evropski inameriški strokovni literaturi. Tedaj sem se hkrati včlanilv evropsko, nemško in svetovno asociacijo za nadarjene,kar je pomenilo celo petdesetletno prehitevanje našegatedanjega stanja na tem področju.Na osnovi šolsko-psiholoških izkušenj pri delu z nadarjenimina osnovni šoli sem začel pisati o tem leta 1969,najprej krajše članke za javnost in za starše v dnevnemčasopisju, v reviji Otrok in družina, v Delu in Dialogih.Za tem pa sem objavljal že tudi poglobljene deskriptivneraziskave v znanstveni literaturi in leta 1970 sem napisal vSodobni pedagogiki prvo znanstveno razpravo z naslovomNadarjen otrok. Še danes hranim strokovne pripombe otem članku s strani uredniškega odbora, ki so ga predstavljalevrhunske znanstvene in tudi politične avtoritetev vzgoji in izobraževanju. Kot bo povedano kasneje,politično čas še ni bil naklonjen razvijanju nadarjenihučencev.Polagoma sem se aktivno, z referati začel udeleževatistrokovnih in znanstvenih simpozijev ter konferenc, najprejdoma, za tem pa v širšem evropskem in svetovnemprostoru. Tako sem znanstvena spoznanja o nadarjenihotrocih poglabljal, razširjal in jih soočal s šolsko svetovalnoprakso, v kateri sem delal. Nato sem po desetletnempripravljanju leta 1986 magistriral na Oddelku za pedagogikoFilozofske fakultete v Ljubljani pod mentorstvom dr.Barice Marentič Požarnik, s populacijsko empirično raziskavoo vseh slovenskih akceleriranih učencih v osnovnišoli. In leta 1992 sem doktoriral na Vseučilišču v Zagrebuna Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete z raziskavoVeljavnost in zanesljivost ocen učiteljev pri odkrivanju inspremljanju nadarjenih učencev. Odkril sem nekaj, na karje dr. Renzulli v Cincinatiju, v ZDA že dolgo opozarjal,6/Didaktadidakta_mar_09.indd Sec1:8 30.3.2009 10:38:55