Didakta marec

intervjunamreč da so ocene učiteljev pri odkrivanju talentov lahkoenakovreden identifikacijski vir testom in objektivnim instrumentom.Še posebej sem bil s to temo deležen pozornosti(in pomoči dr. Furlana in dr. Kolesarića) v Zagrebu,saj je takrat to bil psihometrični center Jugoslavije in celoEvrope.Vendar sem se že v začetku leta 1970 tako rekoč vsakodnevnozačel srečavati z dvema blokadama v oblikovanjupozitivnega odnosa do nadarjenih učencev in nadarjenostinasploh:– globoka zasidranost predsodkov o nadarjenih otrocih,ki so domovali med starši, v splošni javnosti, žal pa pozaslugi pedagoških kadrovskih šol tudi med učitelji.O nadarjenih učencih se je govorilo bolj potiho, z nezaupanjem,mislilo pa na čudake, osamljene, zgodajzrele – zgodaj »gnile«, telesno nerazvite, čudaške, nekomunikativnein za okolje neprijetne. Skoraj kot vrstapsihološke in socialne patologije;– politična hipoteka zastarelega komunističnega ideološkegapritiska kolektivizma in egalitarizma ter revolucionarnegaantiintelektualizma in obsojanja pedagoškeskrbi za nadarjene kot vrsto » elitizma«.Splošne družbene razmere, posebej pa šolska atmosfera,niso bile naklonjene edukaciji, še manj pa identifikaciji nadarjenihučencev. Posledično smo vsi, kakor koli delujočina tem področju, dobili »spremstvo«. Kolega psihologaPavla Kogeja pa so celo delovno, politično in življenjskozlomili.Žal sem se z omenjenimi blokadami srečeval delomav šolski svetovalni praksi najprej med učitelji, kasneje patudi na pedagoški kadrovski šoli. Ilustrativno se v tej zvezispomnim dveh, danes težko razumljivih dogodkov.Prvi se je pripetil v okviru organizacije in strokovneizvedbe šolske akceleracije nekega nadarjenega učencaBorisa, na osnovni šoli konec šestdesetih let. Ne le jaz, celtim šolske svetovalne službe z razredničarko je bil deleženposebnih obiskov svetovalcev Zavoda za šolstvo (podomače - inšpekcije) in novinarjev mariborskega Večera.K sreči je bil v okviru te pedagoške novosti ravnatelj nanaši strani tudi zaradi naveze z dr. Francom Pedičkoms Pedagoškega instituta v Ljubljani. Hkrati z uvajanjemšolskih svetovalnih služb v naš šolski sistem so potekalenekatere povsem nove strokovne aktivnosti. Kot že rečeno,sem kasneje z večletnim študijem in magisterijem šolskoakceleracijo na populacijski raziskavi temeljito preučil inveč let predstavljal strokovni in poljudni javnosti.Drugi doživljaj se je pripetil na pedagoški kadrovskišoli, kjer sem proti koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletjaz intenzivno motivacijo raziskovanja nadarjenosti naveliko naročal tujo, zlasti ameriško strokovno literaturo spodročja nadarjenosti. Tedaj so ideološko preizkušeni inpotrjeni stari kadri hodili k vodji knjižnice in mu prigovarjali,naj ne naroča teh mojih predlaganih knjig za področje,ki je bilo sicer pod političnim sumom »elitizma«. In tokljub dejstvu, da je hitro za tem celo slovenska partija organiziralaposvetovanje o ustvarjalnosti v Ljubljani. Vodjaknjižnice je, kljub temu da je doktoriral v Sovjetski zvezi,s trdno hrbtenico omenjeno strokovno literaturo vseenopridno naročal za potrebe študentov. In le-ta se uporabljaše danes, kljub temu da je še vedno večji interes pri študentihkakor pri učiteljih.Ko se oziram nazaj, težko razumem, da se je na mojiomenjeni trnovi poti nabralo 350 bibliografskih enot zosmimi knjigami s področja nadarjenosti. Če izpustimobjavljene članke, empirične in deskriptivne raziskave terštudije, lahko danes ugotovim, da sem največ pridobil intudi dal na domačih, evropskih in svetovnih srečanjih,konferencah ter simpozijih.Nekatere simpozijske aktivnosti doma:– Sarajevo (1981); Predlogi za strokovno izpopolnitevšolske akceleracije v Jugoslovanskih osnovnih šolah.– Sarajevo (1981); Osebnostna in socialna prilagoditevnadarjenih otrok.– Beograd (1986); adarjeni otroci danes.– Reka (1989); Starši in študij akceleriranih otrok.– Zagreb (1993); Vzgojitelji identificirajo predšolske nadarjeneotroke.– Zagreb (1996); Zgodovina obravnave nadarjenih otrokv slovenskih pedagoških revijah.– Zadar (1998); Socialno emocionalna ranljivost mlajšihnadarjenih otrok.– Opatija (1999); Nova koncepcija talenta v likovni umetnosti.– Osijek (2002); Razvojno prilagojene prakse izobraževanjamlajših nadarjenih otrok.– Vršac ( 2002);Novi trendi v raziskovanju samopodobenadarjenih otrok.– Opatija ( 2003); Edukacijski program MISC za mlajšenadarjene otroke.– Vršac (2003); Primer sodobnih delavnic za razvijanjenadarjenih otrok v vrtcih.– Užice (2003); Bankoška deklaracija o nadarjenih in talentiranih.– Barcelona (2003); Refleksija vzgojiteljev predšolskihotrok o evalvaciji izobraževalnih programov za mlajšenadarjene otroke.– Zadar (2004); Dabrovski teorija pozitivne dezintegracije,nekatere implikacije za učitelje nadarjenih učencev.– Pula (2004); dejavniki storitev nadarjenih učencev.– Vršac (2004); Poučevanje samousmerjevalnega učenja,Didakta/7didakta_mar_09.indd Sec1:9 30.3.2009 10:38:55