Didakta marec

šolska praksapopustljivosti, pretirani negi, zasipanju z različnimi dobrinami,ne glede na to, ali jih otrok potrebuje ali ne.Starši jemljejo nase odgovornosti, ki bi jih otroci že lahkoprevzeli sami. Otroka s tem ščitijo pred napori, odrekanjem,trpljenjem in drugimi neprijetnimi čustvi. Kadargovorimo o razvajanju v vsakdanjem življenju, imamopogosto v mislih samo materialno razvajanje, ki ga priotroku prepoznamo tako, da nima nikoli dovolj in vednohoče nekaj novega (oblačila, igrače, hrana ...). Ko želenodobi, ga to zadovolji le za kratek čas, nato hoče spet nekajveč. Vendar ne gre vedno samo za materialno razvajanje,pravimo, da je razvajen tudi tisti, ki težko prenesevsak običajen napor, neznatno bolečino, preizkušnjo inse težko prilagodi spremembam v navadah ali svoji socialnivlogi. Razvajenost je torej zelo star pojem in sepojavlja tudi v pravljicah. Če vzamemo npr. pravljico oPepelki, vidimo, da je mačeha svoji dve hčeri razvajala,Pepelka pa je morala trdo delati (Žorž, 2002). Na koncupravljice so hudobne hčere in mačeha kaznovane, zmagadobro nad zlim. Ob tem dobimo v pravljici sporočilo, dauvršča razvajanje med zlo, hudobijo. Kaznovani so bilitako starši (mačeha), kot njeni otroci (hčeri). Takšnihpravljic s podobnim sporočilom bi lahko našli še precej.Razvajenemu otroku starši nudijo vse udobje, odraščav razmerah, ki naj bi mu omogočile kar najbolj zdravtelesni in duševni razvoj. Mamica že tako v zibelki pazi,da otrok ni nikoli lačen, da je vedno na toplem, da nepopiha nobena sapica po njem ... Otrokov organizemima ob takšni zunanji skrbi malo možnosti, da razvijesvoj obrambni mehanizem. Starši se mu poskušajopredstaviti v neki idealni podobi, vselej so pripravljenina stik z njim in mu zadovoljijo vse njegove potrebe.Otrok doživlja svoje starše kot okolje, ki je ustvarjenozgolj in izključno zanj. Starši se bojijo, da bi bili prevečavtoritarni, veliko današnjih staršev ima težave pri postavljanjumej otrokom oz. omejitev. Tako starši pogostosami ugotovijo, da otrokom ustrežejo skoraj v vsem,njihovo vedenje pa je čedalje slabše. Poleg tega otrok odstaršev zahteva vedno več in več … Ker pa starši kljubtemu ne morejo do popolnosti slediti otrokovim željamin potrebam in niso vedno na voljo, otrok takšne situacijedoživlja kot nekakšno napako oz. spodrsljaj. V procesuodraščanja razvajen otrok to karikirano podobo idealihstaršev prenese na širše okolje. Obnaša se, kot da je vseokrog njega ustvarjeno samo zato, da izpolnjuje njegovepotrebe, želje oz. pričakovanja. Razvajen otrok ni navajennapora, zato pričakuje, da se bo okolje odzivalo nanjegove pobude, ne da bi za to vložil kakršenkoli napor.Ker pa seveda to ni mogoče in otrok slej ko prej naletina določene zahteve in omejitve v svoji okolici, postanezato pogosto nezadovoljen in nesrečen.KAKO JE Z RAZVAJENOSTJO V ŠOLAH INVRTCIH?Učitelji v šoli se vse bolj pritožujejo, da so otroci neobvladljivi,se pravi, da motijo pouk, ne upoštevajo učiteljevihnavodil, so agresivni do sošolcev ... Tudi vzgojiteljicev vrtcu se pritožujejo zaradi tega, ker je otroke vse težjevoditi, motivirati za delo. Strokovne službe so pri tembolj ali manj nemočne. Po drugi strani ugotavljamo, daje avtoriteta učitelja vse bolj razvrednotena. Otroke jepreprosto vse težje voditi, motivirati za delo (Žorž, 2002).Pedagoška znanost je razvila vrsto metod in tehnik zanajrazličnejše vrste razvojnih in drugih motenj, ne paza razvajenost.Razvajenost torej ni vezana samo na preobilje materialnihdobrin. Lahko rečemo, da ima povezavo z neudobjem.Če mora otrok nekaj narediti, česar ne želi, je to pogostopovezano z neugodjem. Tako npr. postavimo pred otrokadoločeno zahtevo, ki pa je ne naredi in ker se nam zasmili,seveda popustimo, namesto, da bi mu pomagali opravitinalogo ali pustili, da jo opravi sam.KAKŠNI SO VZROKI RAZVAJANJA?Vzroki so različni. Lahko je vzrok ta, da poskušajostarši otroka čezmerno obvarovati, zaščititi pred nevarnostmi,ogroženostjo oz. razočaranji. Staršem se otroksmili, zato delajo namesto otroka stvari, ki jih zmore sam.Problem so tudi ločene družine, ko otrok živi z enimizmed staršev, običajno z materjo. Seveda to še nikakorne pomeni, da bo razvajen, vendar vzgojni vzorec materese običajno razlikuje od očetovega. Oče običajno predotroka postavlja več zahtev in tudi vztraja, da se izpolnijo,medtem ko mati pogosto bolj čuti z otrokom in jije težje postavljati jasna in konkretna pravila. Otrok zauspešno vzgojo potrebuje oba starša oz. lahko rečemo, daje vzgoja lažja, če sta pri njej prisotna oba starša. Kadarpa se starši ločijo, običajno gojijo drug do drugega tudiveliko zamer, ki jih poskušajo prenesti tudi na otroka.Tako je več možnosti, da pride do razvajanja, saj se otrokuposkuša vsak starš prikupiti s svoje strani. Kot vzrokrazvajanja bi lahko navedli tudi, da se danes veliko govorio otrokovih potrebah. Tako imajo ali imamo starši že karslabo vest, če otroku ne kupimo kakšne igrače ali stvari,saj smo npr. prebrali v reviji, kako je ta igrača pomembnaza otrokov razvoj. Tudi s televizijskih reklam namkar naprej sporočajo, kaj vse mora imeti otrok, da bonjegov razvoj normalno potekal. Tako se starši znajdejov precepu; svojega otroka bi radi vzgojili v samostojnegain neodvisnega odraslega človeka, po drugi strani pa biradi uresničili vsako otrokovo željo oz. »potrebo«, ki vresnici ni prava potreba.28/Didaktadidakta_mar_09.indd Sec1:30 30.3.2009 10:38:56