Waldorfske novice - Poletje 2007

More documents

Recommendations

Info

NA S V E T Z D R AV N I C E Ana Krušič Kaplja, dr. med. Homeopatija Similia similibus curantor Ana Krušič Kaplja, dr. med. Nasvet zdravnice Seneni nahod Homeopatija, zdravljenje z zelo majhno količino snovi, ki bi v večjih koncentracijah pri zdravem človeku povzročile enake bolezenske znake, kot jih ima oboleli, je zelo učinkovita metoda. Živimo v času, ko se znanost vse bolj oddaljuje od modrosti. Izgubljamo posluh za naravo in njene zakone. Naše sozvočje z okoljem se ruši, zato je ogroženo tudi naše ravnovesje. S tem in naslednjimi prispevki bi vas rada seznanila z zanimivo, dvesto let staro umetnostjo zdravljenja. Kaj je homeopatija? Homeopatija je medicinski sistem, ki izboljšuje naše zdravje tako, da vzpodbudi lastne naravne sposobnosti zdravljenja. Homeopatija se ne ukvarja z boleznijo, ampak z bolnikom – to je zdravljenje po meri človeka. Za zdravljenje se uporabljajo močno razredčene rastlinske, živalske in mineralne snovi, ki bi pri zdravem človeku, dane v veliki količini, povzročile prav take spremembe, kot jih ima tisti, ki ga želimo zdraviti. Osnovni principi homeopatije so: - Zakon podobnosti, ki pravi, da se podobno zdravi s podobnim (Similia similibus curator). - Zakon potenciranja, ki pravi, da mora biti zdravilo potencirano, kar pomeni, da osnovno substanco redčimo in pretresamo, pri tem pa se sprošča energija (Einsteinova teza: Materija je zgoščena energija). - Zakon individualizacije, to je zdravljenje po meri človeka. Ime homeopatija izhaja iz grške besede homoios, kar pomeni podoben. Že Hipokrat (47-377 pr.n.št) in Paracelsus (1493 - 1541) sta poznala ta naravni zakon in sta vedela, da se podobno zdravi s podobnim. Stara indijska modrost pravi: Vzemi trn, da boš izdrl trn iz prsta, potem pa zavrzi oba. Med našimi ljudmi pa kroži rek: Klin se s klinom zbija. (se nadaljuje) Seneni nahod je civilizacijska bolezen, tako kot mnoge druge. Človekov imunski sistem je vedno bolj obremenjen. Nanj vpliva vedno več kemijskih dodatkov v hrani, kemikalije v gospodinjstvu, radio in druge medijske povezave, elektični smog, cepiva in drugo. Vse to je vzrok, da človek na normalne dražljaje, kot je na primer cvetni prah, premočno reagira. Konstitucijsko zdravljenje je edina možnost izboljšanja posledic senenega nahoda. Sledeča zdravila vam bodo pomagala le v skrajno akutni situaciji: Sabadilla C5 Oči so rdeče obrobljene, otekle, solzijo se. Vse te težave se poslabšajo na svežem zraku. V ospredju težav je izrazito kihanje z jedkim in pekočim izcedkom iz nosu. Preostale sluznice so suhe in pečejo. Bolnik je na splošno zelo nemiren. Arundo C5 Srbenje v očeh, v ušesnih votlinah in dlesnih. Bolijo tudi korenine las. Sekrecija iz nosu je najprej tekoča, pozneje zelena. Arsenicum jodatum C5 Nos je poln vodene in jedke sekrecije, ki na sluznici nosu povzroča rane. Brisanje nosa spremlja močna pekoča bolečina. Ščegetanje v nosu in kihanje. Euphrasia C5 Očesna veznica in veke so otečene, pordele, pečejo in srbijo. Solze so ostre in vroče. Po drugi strani je sicer obilna sekrecija iz nosu blaga. Pollen C30 Potencirani cvetni prah se pri senenem nahodu in drugih alergijah na zgornjih dihalih uporablja kot nosoda. Priporoča se jemanje 4 tedne pred pričetkom kritičnega časa in to 1 x dnevno. 18 WALDORFSKE NOVICE, POLETJE 2007
O E M A R I B O R Andrej Rakovič, ravnatelj Privilegiji Nedelja zvečer. Od oktobra 2006 do junija 2007 katerakoli v času šolskih aktivnosti. Cartanje z družino se počasi zaključuje in v prve vrste se vračajo razmišljanja o šoli. O naši, Waldorfski šoli Maribor. V času pouka se naša šola vsak ponedeljek zjutraj prepoji s prav tistim waldorfskim duhom, o katerem sem nekoč samo prebiral in si ga vizualiziral v duši. Nekoč. Sedaj ga lahko vdihujem in si z njim rišem nasmeh. V resničnem življenju, z dušo in s telesom. In kar je še lepše, to lahko počnem vsak dan. To je privilegij. Začetek šolskega leta je bil žal drugačen. Bil je tak, kot ne bi smel biti, še posebej grenak za pionirje naše šole, starše 3. razreda. Zaradi naših notranjih slabosti smo jim nehote vsadili bojazni, dvome, grenkobo, tesnobo in še kaj… predvsem pa nezaupanje. Te trenutke in slike bi najraje zbrisal iz spomina, a jih iz vsaj dveh razlogov ne bom. Eden sliši na ime opomin. Da nam bo vsem članom kolektiva resnično v opomin, da so takšne slabosti nedopustne, pa četudi so posledica poporodnih slabosti. Drugi razlog, da bodo tisti trenutki in slike ostale v spominu, je še pomembnejši. Gre za pripravljenost, željo in v bistvu za zahtevo staršev, da nadaljujemo. Ne glede na naše slabosti so starši izrazili jasno stališče, da želijo nadaljevati. Pa ne zaradi zaupanja v nas, le tega smo jim takrat skorajda v celoti zapravili, temveč zaradi zaupanja v waldorfsko pedagogiko. Ti starši, pionirji naše šole, so na ta način pokazali svojo prepričanje in ljubezen do waldorfske pedagogike. Globoko spoštovanje je beseda, ki ne izraža vseh čustev do njih. Gre za privilegij. Privilegij, da je tudi in predvsem zaradi njih naša šola nastala in ostala. V času od oktobra 2006 do junija 2007 smo doživeli tudi odhode otrok iz naše šole. Simona je odšla zaradi globjih razlogov, ne le zaradi velike oddaljenosti šole do njenega doma, Bor nas je zapustil zaradi selitve v Novo Mesto, Tilen zaradi dvomov staršev glede temeljnih načel waldorfske pedagogike. Vseh teh odhodov si nismo želeli, a so del življenja na vsaki šoli, tudi na waldorfski. Najglobje pa se je v nas vtisnila žalost in bolečina ob odhodu dveh sestric na koncu šolskega leta. Lea in Zoe sta se skupaj z mamico odselili v Nemčijo. V njunih očkah smo že v času pouka velikokrat zaznali notranjo stisko in slovo je bilo še toliko težje. Veliko dobrih in lepih misli njunih učiteljic, sošolcev in sošolk ter velika pripravljenost staršev pri pomoči za njihov lepši nov začetek je prav tako privilegij. Privilegij spoznanja, da smo resnično povezani kot ena velika družina in da si znamo pomagati. A kot so sestavni del življenja vsake šole odhodi, tako so tudi prihodi. Prišla sta dva nova sončka. Iz ljubljanske waldorfske šole se nam je, prav tako zaradi selitve, pridružila Tara. Drugi sonček pa je svojim staršem kar sam pojasnil, da mu je srček namignil, da bi se nam rad pridružil. Temu sončku je ime Veronika. Obema in seveda njunim staršem še enkrat iz srca: »Dobrodošli«. Da so takšni prihodi velik privilegij za celotno šolo, ni potrebno posebej poudarjati. Prepričan sem in verjamem, da bomo takšnih privilegijev še deležni in to vsako leto. Tudi kolektiv naše šole se je, pa čeprav minimalno, v tem času dopolnil. Začutila in ponudila v pomoč se nam je Mateja, ki sedaj ne pomaga le pri administrativnih opravilih, temveč kot bodoča waldorfska učiteljica priskoči v pomoč tudi v pedagoškem procesu. Nujno smo potrebovali tudi gospodarja naše šole ali po domače hišnika. Sedaj nam pomaga Leo in veseli nas, da smo skupaj. Prišla pa je tudi ga. Marinka, ki nam pomaga v kuhinji. Če bi besedam marljivost, vestnost in pozitivna naravnanost moral podati skupni imenovalec, bi ga poimenoval preprosto Marinka. Ne maram pretiravanj, a vem, da govorim v imenu celotnega kolektiva: »Mateja, Leo in Marinka, zelo smo veseli, da sodelujemo in želimo, da se naše sodelovanje še nadaljuje in poglobi«. Naši waldorfski družini se je v letošnjem letu pridružila tudi Darja, učiteljica bodočega prvega razreda. Kot vse kaže, bo rojstvo našega bodočega člana družine, našega novega prvega razreda, zaznamovano s presežniki in to tako glede števila otrok, kot glede dejstva o kar šestih, morda celo sedmih otrok v tem razredu, ki bodo na naši šoli že imeli brateca ali sestrico, pa vse do, za nas ponosnega podatka, da prihaja učiteljica Darja k nam kot dosedanja docentka iz ene od mariborskih fakultet. Za našo majhno šolo so ta dejstva vsekakor izjemen privilegij. In tudi zate Darja iz srca: »Dobrodošla«. Naši predmetni učitelji oziroma učiteljice ter razvojna pedagoginja (in še marsikaj drugega): Tinka, Andrej, Vida, Darka in Nada. O vsakem izmed njih bi lahko spisal povest o dobrih ljudeh, a bom kratek in predvidljiv. Za waldorfsko šolo je privilegij, da ste tu, z nami oziroma da ste nepogrešljiv del družine naše waldorfske šole. In seveda še in predvsem ter »last but not least«, naše razredne učiteljice Iča, Mojca in Ana. Človek redko sreča ljudi s toliko srčnosti in ljubezni do otrok, do svojega dela. Zaradi njih so mi redne tedenske pedagoške konference dajale neprimerno več kot številna t.i. strokovna predavanja ali seminarji iz nekih drugih, enobarvnih in brezčutnih časov. Ob njihovih nedvomnih strokovnih kvalitetah in znanju je v njihovem delu tako zelo vidna strast, ljubezen in duhovna vera v plemenitost njihovega poslanstva. Sicer pa, mar ni ta njihova ljubezen več kat vidna v očeh in v veselju vseh naših otrok na šoli? Seveda je, le da se nam nekatere stvari včasih zdijo same po sebi umevne. A niso. In za naše otroke pa tudi za vse nas je ta njihova ljubezen enkraten in čudovit privilegij. Vse opisano pa pomeni le to, da so se korenine naše šole od lanskega oktobra do letošnjega junija tako učvrstile, poglobile in razširile, da lahko, navkljub vsem prihajajočim izzivom, ki se jih zavedamo in jih pričakujemo, zelo samozavestno zatrdim: »Waldorfska šola Maribor je dokončno tukaj, z nami in v nas«. Brez ljubezni staršev in učiteljev ter vseh, ki ste pripomogli k njenemu obstoju, si tako samozavestnih trditev ne bi upal izreči. A ravno zaradi vseh naštetih privilegijev, ki sem jih bil deležen v teh mesecih, je takšna trditev le logičen zaključek enega lepših življenjskih doživetij, katera naj kar trajajo in trajajo. Za vse naštete privilegije se Vam vsem skupaj iz srca zahvaljujem in Vas z nagajivo željo, da bi katerega od naštetih privilegijev ali pa kratko malo drug drugega, do ponovnega snidenja vsaj malce pogrešali, lepo pozdravljam. Hvala. WALDORFSKE NOVICE, POLETJE 2007 19
Page 2 and 3: K A Z A L O Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: NA Š G O S T Poučevanje gibanja M
Page 6 and 7: Učenec v tej starosti se sreča z
Page 8 and 9: V ZG O J A Povzeto po članku v ča
Page 10 and 11: K O T I Č E K Z A M L A D E Prapro
Page 12 and 13: UT R I N K I Igor Velepič Umetnost
Page 14 and 15: UT R I N K I Firence Katarina Reše
Page 16 and 17: UT R I N K I Mednarodno srečanje 1
Page 20: O E M A R I B O R Zaključne igre Z

Waldorfske novice - Poletje 2007

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?