Waldorfske novice - Poletje 2007

More documents

Recommendations

Info

NA Š G O S T Poučevanje gibanja Martin Baker Šport, gibanje, vaje in aktivno preživljanje prostega časa so osrednje teme naše kulture, ki jim posvečamo tudi ogromno časa, denarja in ustvarjalnih naporov. A kaj je tisto, kar ljudi tako vleče h gibanju? Celo če se ga sami ne udeležujemo, nas gibanje večkrat privabi kot gledalce. Šport in industrija preživljanja prostega časa se po ustvarjanju prihodka po celem svetu uvrščata ob bok vojaški, naftni in avtomobilski industriji. Igre, vaje in gibanje so nam lahko v veliko zadovoljstvo. Počutimo se svobodnejše, pa kljub temu bolj povezane s svetom. Zanimivo je odkrivati, kako imajo vsi jeziki veliko besed, ki so na metaforičen način povezane z gibanjem in smerjo gibanja. Mislim, da obstaja neposredna povezava med našim mišljenjem oz. notranjim svetom ter svetom okoli nas. Če vas na primer prosim, da mi odgovorite naravnost, veste, da vas prosim za iskren in resnicoljuben odgovor, vendar sem uporabil prostorski izraz (naravnost), da sem to opisal. Obtoženec je klonil pod težo dokazov, je torej kriv, politiki pa se obračajo po vetru, se izmikajo neposrednemu izražanju resnice. Pri sprejemanju odločitev moramo pretehtati razloge za in proti. "Mislim, da je to enostranska odločitev". Tehtanje argumentov privede do pretehtane sodbe. Seznam prispodob je neskončen. Ta pojav pa ni značilen le za našo kulturo. Obstaja v vseh jezikih in je univerzalno človeški. Prostor okrog nas ima "kvaliteto", opise te kvalitete pa uporabljamo, da bi poudarili govorno ali pisno sporočilo, in to še preden sploh začnemo razmišljati, kako se gibljemo, medtem ko govorimo. Način, kako uporabljamo prostor, stojimo, sedimo, se gibljemo in gestikuliramo – vsak od teh elementov lahko predstavlja posebno obliko komunikacije. Ko smo veseli, smo vzneseni, kar izhaja iz korena nesti, čutimo se lažje, mogoče celo skačemo od veselja. Kadar smo žalostni, se čutimo potlačeni in si "težimo". V vseprisotnem simbolu smileyja :) so navzgor ali navzdol zavihani kotički ust dovolj, da v trenutku prenesejo sporočilo o zadovoljstvu ali žalosti, strinjanju ali nestrinjanju. V mnogih jezikih beseda težko opisuje tako fizični kot mentalni napor. Občutje zmagoslavja ali poraza je neločljivo povezano s prostorskima smerema "gor" in "dol". Med njima je prostor ravnodušja. Ni naključje, da pogled preko pokrajine na odmaknjeno, ravno obzorje vzbuja občutek miru in zadovoljstva. Del privlačnosti počitnic ob morju je prav gotovo v pomirjujoči razprostranjenosti obzorja. Kako drugače se počutimo v dramatični gorski pokrajini, ki s svojimi vrhovi in dolinami (vzponi in padci) na nas verjetno deluje bolj stimulativno in vznemirljivo. Horizontalna ravnina je tista, ki poudara naše občutenje enosti in notranjega miru. Konferenčna miza je ravnina, okrog katere se zberejo politiki ali pogajalci, okrogla miza kralja Arturja ali miza zadnje večerje pa sta močna simbola skupne človeške tradicije. Sodnik, ki uživa vsestransko spoštovanje, je tisti, ki je nepristranski. Ko pa pride trenutek odločitve, začnemo govoriti o navpični ravnini – sodna dvorana ima pokončne stebre, obleke sodnikov pogosto poudarjajo pokončnost, s kladivom pa sodnik udari, kot bi hotel poudariti, da je zadevi prišel do dna. Tudi naša izkušnja časa, ki je drugačna dimenzija, se izraža s prostorskimi pojmi. Gledamo "naprej" v prihodnost in se oziramo "nazaj" v preteklost, sedanjost pa doživljamo kot nekaj, kar je vmes. Proces, ki se odvija v času, lahko izražamo v korakih, na primer pri navodilih za uporabo: 1. korak:Vzemite dva vijaka iz zavojčka in ju pritrdite v označene odprtine. 2. korak: Vzemite lesene … itd. Govorimo o tem, kako se bo zadeva "odvijala" in kako bodo stvari potekale "naprej". Tako v teh prostorskih ravninah – v simetriji med levim in desnim, med zgoraj in spodaj, vodoravnim in navpičnim ter med naprej in nazaj – vidimo, da so izražene različne kvalitete. V simetriji se izražajo moralne vrednote, sprejemanje odločitev in sposobnost presojanja. V vodoravnem se izražajo ravnovesje, mir ter zmožnost vzpostavljanja odnosov s svetom in drugimi. V navpični ravnini leži moč sedanjosti, časa in zaznavanja procesov. Ko se premikamo, smo v nenehni igri s silami in pomeni prostora okoli nas. Izražamo se skozi gibanje, lahko pa tudi s spremembo gibanja spremenimo naše notranje počutje. Vsi poznamo zadovoljstvo, ki ga občutimo po primerni vadbi ali ko prvič pravilno izvedemo novo veščino, pa naj bo to premočrten let puščice, ki zadene tarčo v sredino, ali pa igra v skupini, kjer se vsi igralci tako dobro poznajo, da jim to omogoča čudovite podaje, natančen backhand udarec ali pa dobro izveden premet. Ko se gibljemo, torej ne izražamo le našega notranjega počutja, temveč tudi spreminjamo sami sebe, v tem pa leži bistvo navdušenja za rekreacijo (lat. re-creatio – ponovno stvarjenje) po celem svetu. Iz tega študija prostora in gibanja izhaja niz preprosti osnovnih vaj, ki ob redni vadbi prinesejo spremembo notranje in zunanje drže in načina gibanja. Te gibalne figure so evropskega izvora in so nastale v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, v zadnjih tridesetih letih pa njihova razširjenost in uporaba doživljata renesanso. Bothmer Movement International, mednarodno gibanje Bothmer, izvaja deset 700-urnih tečajev za učitelje v devetih evropskih državah s trenutno 200 učenci. Metoda se uporablja v šolah, pri izobraževanju odraslih, v zdravstvenem izobraževanju in fizioterapiji. Možnosti, ki izhajajo iz teh prizadevanj, so velike, saj vse večje število ljudi razume in uživa v tej zelo stimulativni in koristni obliki gibanja. Martin Baker že 32 let redno poučuje telesno vzgojo, gimnastiko ter gib, od leta 1990 pa izobražuje tudi učitelje. Živi in dela v Sussexu v Veliki Britaniji, redno pa potuje in vodi tečaje in delavnice ter predava. Za več informacij: office@bothmer-movement.co.uk prevod: Helena Biffio Zorko in Ira Zorko 4 WALDORFSKE NOVICE, POLETJE <strong>2007</strong>
V ZG O J A Hermann Koepke Dvanajsto leto življenja, vstop v puberteto 7. del Dolžnost in samostojnost "Zelo sem vam hvaležna za besede o dvojni nalogi, pred katero stojijo učenci. Napori in telesni razvoj v tem obdobju lahko resnično delujejo nasprotno od tega, kar nameravamo, po drugi strani pa ne moremo, ko se pokažejo razpoloženja: ne maram, ne znam, ne da se mi, preprosto popustiti! Telo bo doživelo odpor, padlo je v resnost. Zatorej je posebej nujno, da otroke naučimo samostojnosti in dolžnosti. Dolžnosti je treba premagati, s tem je povezana tiha bolečina in to mora mladi človek spoznati, saj se ji ne more izogniti. Ni realno, da se človek, četudi v letih naših otrok, od jutra do večera le veseli. Če bi bilo tako, bi iz njih konec koncev postali nesposobni za življenje. V tej dobi je težko, posebej če stojimo pred velikim razredom, da bi se vedno ukvarjali z individualno situacijo posameznika. Pred kratkim mi je rekla neka mama, da je bila njena hčerka neznosna, dokler ni dobila menstruacije. Potem je spet postala miroljubna, družabna in prijetna deklica. Stremljenje k večjim uspehom njihove situacije ne olajša, marsikdaj se moramo situaciji prilagoditi. Po drugi strani pa si želimo več dejanj in navdušenja in bi radi, da bi ideali, ki v tem obdobju lahko vzplamtijo, goreli močneje. Toda izpolnitev vsega tega ni tako lahka! S tem je povezana dodatna težava, da danes obdobje predpubertete in pubertete v večini primerov sovpadata. Razlikujemo predpuberteto od dvanajstega do štirinajstega leta in puberteto, od štirinajstega do šestnajstega leta in adolescenco od šestnajstega do dvajsetega leta. S pospeševanjem so se časovni okvirji danes prekrili. Kot je bilo omenjeno, se v času predpubertete že začne pubertetni telesni razvoj, s čimer sovpada pripravljalni čas in mladostnik mora tako stopati po dva koraka naenkrat. Toda prav gotovo ne želim tarnati. Nasprotno! Po zaslugi sodelovanja s starejšo kolegico, ki je danes želela biti z nami, pa zaradi zdravstvenih razlogov ni mogla priti, sem našla povsem nove zasnove pouka in že veliko lepega doživela, o čemer sem danes tudi želela govoriti z vami." "Prosila bi, da še enkrat govorimo o tatvinah. V povezavi s čim jih vidite vi?" S temi besedami je neka mama prekinila Susanne. Izločanje in raztapljanje "Učence sem vprašala, zakaj so to storili in kot motiv se je pojavilo to, da so iskali napetost, da so hoteli vedeti, če bo šlo, če bodo zasačeni ali če so spretni kot odrasli. In mislim, da je bil z vsakim pohodom povezan skriti užitek ali pa določen občutek samozavesti. Imeli so občutek, da so že tako veliki, da gredo lahko preko avtoritete, preko reda. Na začetku večera se je nekdo spomnil naše pravljice o dobrem in zlu, v kateri lahko domišljava sekira podre drevo, drevo pa ji pove, da je njen ročaj narejen iz debla. S takim izločanjem nastane nekaj, kar je v pravljici opisano kot zlo. In to izločanje nam prihaja naproti v tatvinah. Če gledamo na drevo le z stališče tega, da rojeva plodove (in to bi rada dodala pravljici kot moje lastno razmišljanje), potem sicer res iz celote nekaj izloči, toda v sebi še vedno nosi celoto. K uničenju ne vodi izločanje, pač pa na nek način popuščanje. WALDORFSKE NOVICE, POLETJE <strong>2007</strong> 5
Page 2 and 3: K A Z A L O Waldorfske novice Časo
Page 6 and 7: Učenec v tej starosti se sreča z
Page 8 and 9: V ZG O J A Povzeto po članku v ča
Page 10 and 11: K O T I Č E K Z A M L A D E Prapro
Page 12 and 13: UT R I N K I Igor Velepič Umetnost
Page 14 and 15: UT R I N K I Firence Katarina Reše
Page 16 and 17: UT R I N K I Mednarodno srečanje 1
Page 18 and 19: NA S V E T Z D R AV N I C E Ana Kru
Page 20: O E M A R I B O R Zaključne igre Z

Waldorfske novice - Poletje 2007

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?