Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Kazalo<br />
S V I T A N J E<br />
<strong>Revija</strong> za negovanje kulture zavedanja<br />
01 549 01 55<br />
revija@svitanje.si<br />
www.svitanje.si<br />
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:<br />
Marina Nuvak<br />
UREDNIŠKI ODBOR:<br />
Aci Urbajs, Breda Medvešček<br />
STROKOVNI SODELAVCI:<br />
Franc Vehar, Marija Poljanec,<br />
Ema Palovšnik, Elvira Devetak,<br />
Brane Žilavec, Breda Pavlovič,<br />
Rajko Atanacković, Drago Purgaj,<br />
Samo Simčič, Zvone Černelič<br />
SLIKOVNI MATERIAL:<br />
Breda Medvešček, Ema Palovšnik,<br />
Zvone Černelič, Marija Poljanec,<br />
arhiv Parsival<br />
PRELOM IN OBLIKOVANJE:<br />
Žiga Vuk, zzigc.net<br />
NASLOVNICA:<br />
Breda Medvešček<br />
JEZIKOVNI PREGLED:<br />
Betka Jamnik<br />
TISK: Rotosi d.o.o., Tomačevo 19, 1000 Ljubljana<br />
tel.: 01 537 48 77, fax.: 01 537 48 46<br />
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:<br />
PARSIVAL, zavod, Ljubljana<br />
Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje<br />
Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909<br />
DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474<br />
LETNA NAROČNINA: 20 €<br />
V primeru, da revijo naroči društvo<br />
(za vse svoje člane), znaša letna<br />
naročnina 12 € na člana<br />
NAKLADA: 1000 izvodov<br />
PRILOGA:<br />
Waldorfske novice<br />
časopis Waldorfske šole Ljubljana<br />
2<br />
Revijo sofinancira<br />
Ministrstvo za šolstvo in šport<br />
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih<br />
delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem<br />
uredništva.<br />
ISSN 1854-1739<br />
Uvodnik 3<br />
Biodinamika v praksi 4<br />
Čebele bodo poskušale pomnožiti število 4<br />
Spravilo biodinamičnih preparatov 5<br />
Prvi BD center za vinogradnike in vinarje 6<br />
Vtisi ob prvem srečanju Demeter družine 7<br />
Socialni projekt ALIMA 8<br />
Prehrana in zdravje 10<br />
Oves – petek – Venera – baker - zelena 10<br />
Širimo obzorja 11<br />
Kako lahko postanemo resnično svobodni 11<br />
Možnosti za spremembe odnosov v družbi 15<br />
Sedem akupunkturnih točk 2.del 17<br />
Vaje ob strani življenja 20<br />
Utrinki 23<br />
Ekskurzija ekoloških kmetov v Nemčijo 2. del 23<br />
Revijo SVITANJE lahko naročite:<br />
• na elektronskih naslovih<br />
revija@svitanje.si<br />
www.svitanje.si/narocilo<br />
Letna naročnina znaša 20 €.<br />
www.svitanje.si
Uvodnik<br />
Marina Nuvak<br />
glavna in odgovorna urednica<br />
Pa je le prišlo …<br />
… dolgo pričakovano poletje,<br />
mislim. Kako težko smo ga že čakali!<br />
Potem ko sem za prvomajske<br />
praznike - prepričana, da je<br />
za to pravi čas - posadila, posejala in s preparati poškropila<br />
svoj vrt, je narava še enkrat pokazala svoje zobe. Spet se<br />
je bilo treba obleči v topla oblačila, še zakuriti smo morali.<br />
Zima je bila tokrat zelooo dolga, vsaj meni se je tako zdelo.<br />
A tukaj v Sloveniji smo jo še dobro odnesli, kajti ne tako<br />
daleč stran od nas so imeli katastrofalne poplave.<br />
Sprašujem se, kakšna je človekova odgovornost pri teh podnebnih<br />
'posebnostih'. Je res mogoče vse pripisati le muhasti<br />
naravi?<br />
Naši 'nevedni' praprapradedje so bili tako rekoč na milost<br />
in nemilost prepuščeni naravi, ki jim je enkrat dala obilje,<br />
drugič pa so komaj preživeli, zato so bili do nje spoštljivi.<br />
Lahko bi rekli da so imeli do nje nekako strahospoštovanje.<br />
Takrat niso imeli na voljo vesoljskih posnetkov gibanja raznih<br />
ciklonov in anticiklonov. Naravo so opazovali in bili<br />
z njo globoko povezani, saj so le tako lahko vsaj približno<br />
predvideli, kaj lahko v določenem obdobju pričakujejo in<br />
kako naj ravnajo. Lahko bi rekli, da je bil vsak kmet nekakšen<br />
vremenoslovec.<br />
Danes ima človeštvo napredno tehnologijo, s katero je<br />
zmožno videti in predvideti mnoge stvari. Ali pa lahko rečemo,<br />
da je to za človeštvo res pridobitev? Ali to tehnologijo<br />
uporablja zgolj v prid sebi ali je tenkočuten tudi do narave?<br />
Žal se človek s temi iznajdbami zgolj trudi naravo nadvladovati.<br />
V svojem odnosu do nje je postal že kar aroganten,<br />
prepričan, da se lahko postavi v vlogo stvarnika. Narava<br />
in vse živalsko in človeško stvarstvo je postalo poligon, na<br />
katerem se znanstveniki po mili volji igrajo in preizkušajo<br />
svoje neverjetne domislice. Človeka in naravo obravnavajo<br />
mehanicistično, kar pa bi se utegnilo slabo končati. V<br />
zadnjih letih ne doživljamo le naravnih katastrof, tudi ekonomska<br />
kriza opozarja na to, da je človeštvo izgubilo svoj<br />
kompas.<br />
Steiner je v svojih knjigah in predavanjih na vse to opozarjal.<br />
Človeku je dal nešteto dragocenih napotkov, tako glede<br />
odnosa do narave, kot tudi med ljudmi. V tej reviji se trudimo<br />
obuditi njegovo zapuščino. Zato smo v uredništvu revije<br />
zelo veseli, da so se nam s svojimi članki pridružili tudi<br />
nekateri avtorji, ki proučujejo njegova dela in razmišljajo o<br />
možnih poteh nazaj k zdravim medčloveškim odnosom.<br />
Vabim vas, da jih preberete.<br />
Vse pa ponovno vabim, da preberete tudi Waldorfske novice,<br />
kajti Steiner se je zavedal, da lahko družba le preko<br />
vzgoje in izobraževanja naredi preklop v zavesti. Zato je<br />
utemeljil pedagoški pristop, ki bo vzgajal takšne ljudi, ki<br />
bodo zmožni narediti preklop v zavesti ter povezati človeku<br />
in naravi prijazna odkritja znanosti z odkritji duhovne<br />
znanosti, ki kaže pot nazaj k naravi in človeku. <br />
DAN IMPULZ ZA NABIRAMO<br />
02.07. torek plod cel dan rman, preslico<br />
03.07. sreda plod od 9 rman, preslico<br />
07.07. nedelja cvet do 19 kamilico<br />
08.07. ponedeljek cvet do 11 kamilico<br />
11.07. četrtek plod cel dan rman, preslico<br />
12.07. petek plod cel dan rman, preslico<br />
13.07. sobota plod do 20 rman, preslico<br />
17.07. sreda cvet od 9 do 12 kamilico<br />
18.07. četrtek cvet do 14 kamilico<br />
20.07. sobota cvet od 9 kamilico<br />
21.07. nedelja plod do 10 rman, preslico<br />
22.07. ponedelejk plod od 10 do 16 rman, preslico<br />
25.07 četrtek cvet cel dan kamilico<br />
26.07 petek cvet od 17 kamilico<br />
27.07 sobota cvet in plod do 13 kam., rman, pres.<br />
29.07 ponedeljek plod cel dan rman, preslico<br />
30.07. torek cvet od 11 kamilico<br />
03.08 sobota cvet cel dan kamilico<br />
04.08 nedelja cvet do 10 kamilico<br />
DAN IMPULZ ZA NABIRAMO<br />
05.08 ponedeljek cvet od 12 kamilico<br />
08.08 četrtek plod cel dan rman, preslico<br />
09.08. petek plod cel dan rman, preslico<br />
14.08. sreda cvet cel dan kamilico<br />
17.08 sobota plod do 19 rman, preslico<br />
sonce pred levom<br />
18.08 nedelja plod do 15 rman, preslico<br />
sonce pred levom<br />
21.08. sreda cvet cel dan kamilico<br />
22.08 četrtek cvet do 17 kamilico<br />
27.08. torek plod do 11 rman, preslico<br />
28.08 sreda plod do 20 rman, preslico<br />
06.09. petek korenina od 9 hrastovo lubje<br />
07.09. sobota korenina cel dan hrastovo lubje<br />
08.09. nedelja korenina do 17 hrastovo lubje<br />
09.09. ponedeljek korenina do 15 hrastovo lubje<br />
16.09. ponedeljek korenina cel dan hrastovo lubje<br />
24.09. torek korenina cel dan hrastovo lubje<br />
25.09. sreda korenina cel dan hrastovo lubje<br />
26.09. četrtek korenina do 16 hrastovo lubje<br />
3
Biodinamika<br />
Čebele bodo tudi letos<br />
poskušale pomnožiti<br />
število družin<br />
Franc Vehar<br />
Letošnja zima je bila zelo dolga in pomlad ni pričela<br />
zbujati zelenje vse do sredine aprila. Ko se je stopil<br />
sneg, so vse cvetice pohitele s cvetenjem, tako se je<br />
narava odela v cvetna oblačila in čebelice so pridno<br />
nabirale cvetni prah in prvo medičino.<br />
To obilje je vplivalo na zelo hiter razvoj družin, ki so<br />
dobesedno eksplodirale v številčnosti. Po končanem<br />
cvetenju sadnega drevja pa je narava zopet pokazala<br />
zobe. Letos je maj izrazito hladen mesec, predvsem v<br />
drugi polovici .Izpolnile so se moje napovedi iz preteklega<br />
pisanja, ko sem napovedal zelo slabo vreme v<br />
drugi polovici maja in množično rojenje. Letos so roji<br />
manjši kot druga leta, ker tudi družine zaostajajo v razvoju.V<br />
drugi polovici maja je v naravi zelo malo medenja,<br />
predvsem v okolju, kjer čebelarim.Upanje, da<br />
bom letos točil regradov in češnjev med, je bilo prezgodnje.<br />
Če bo deževno vreme še v naslednjih dneh, bodo<br />
čebelice porabile za svoj obstoj vse zaloge do naslednje<br />
paše na lipi. Tudi akacija ni medila cvetenju primerno.<br />
Bilo je obilo cvetja, toda zaradi pogostih vdorov hladnega<br />
zraka bo tudi akacijevega medu manj, kot bi ga<br />
lahko bilo. V naravi sem opazil večje število matic sršena.<br />
To pomeni veliko težavo za oplojevanje mladih<br />
matic. Veliko jih bo končalo v sršenovih krempljih. Letos<br />
bo priporočljivo vzgajati matice iz družin, ki ustrezajo<br />
naravni selekciji čiste kranjske pasme. To zahteva<br />
nekoliko več dela, ampak se izplača. Predhodno morate<br />
pripraviti matičnice in maticam dovoliti, da se izlegajo<br />
v matičnicah. V družini je lahko zaleženih tudi do<br />
deset matic in samo dve ali tri so dobre , ostale pa ne<br />
ustrezajo zahtevam selekcije. Čebelar lahko izbira matice<br />
po barvi, čebelja družina pa po kvaliteti. Kvalitetne<br />
matice imajo vedno veliko zanimanja pri čebelah, zato<br />
jo čebelice številčneje obsedajo in hranijo. Mlada matica<br />
mora na začetku bivati v družini s štirimi sati čebel<br />
in zadostno količino hrane. Le taka matica ima mesto<br />
v mojih panjih. Naslednjo selekcijo naredi narava pozimi.<br />
Nakladni panji so za selekcijo zelo primerni.Vse,<br />
kar ni sposobno preživeti do prve pomladne paše, narava<br />
odstrani iz nadalnjega bivanja.<br />
Letos se močneje pojavlja poapnela zalega, ker je vreme<br />
hladno in ker kmetje ob nepravem času škropijo.<br />
Čeprav imajo navodila za škropljenje po 17.00 uri, to<br />
počnejo med 11.00 in 14.00 uro in se ne menijo za čebele;<br />
razen redkih kmetov, ki se zavedajo, kako je čebela<br />
pomembna za pridelek. Rešitev za to nadlogo je<br />
kamilični čaj s C vitaminom iz limone ali pa sladkorna<br />
pogača s sadnim kisom, kadar je pojav zelo močan.<br />
Običajno zelo napadena družina toliko oslabi, da ne<br />
nabere dovolj medu niti zase. Poapnela zalega se močneje<br />
pojavi tudi pri čebelah, ki imajo bivališče na prepihu.<br />
Zelo pomembna je mikro klima na stojišču.<br />
Za zatiranje varoe ne pozabite na sežiganje zajedalcev<br />
na lesu bukve, ko je zemlja v znamenju bika, in posipanje<br />
pepela med zalego v istih pozicijah več mesecev<br />
zapored. Pomembno je tudi zatiranje varoe takoj po<br />
15.7. in pršenje rojev s 3% oksalno kislino. Kdor tega<br />
ne upošteva, naslednje leto samo zaradi svoje malomarnosti<br />
nima čebel.<br />
V upanju, da bomo čebelam lahko odvzeli viške zaloge,<br />
se poslavljam od pisanja do jeseni.<br />
Naj medi! <br />
4
v praksi<br />
Spravilo biodinamičnih<br />
preparatov<br />
Breda Medvešček<br />
V maju je Društvo za biološko-dinamično<br />
gospodarjanje Ajda Goriška pripravilo delavnico<br />
izkopa na kmetiji Skrtovih v Levpi, kjer dozoreva<br />
večina naših biodinamičnih preparatov.<br />
Na večji nadmorski višini, v Lokovcu, kjer zaradi<br />
ostrejšega podnebja in dovolj snega vsako leto zakopljemo<br />
le kamilico, pa smo iz zemlje vzeli preparat<br />
503. Izkopali smo preparat gnoj iz roga in kompostne<br />
preparate in vkopali kremen iz roga, rman v jelenovih<br />
mehurjih pa obesili pod osončeno ostrešje, kjer bo počakal<br />
na jesenski vkop. Letina je kljub dolgotrajnemu<br />
deževnemu obdobju dokaj kvalitetna in količinsko primerna.<br />
Tokratna delavnica je potekala v znamenju povečane<br />
ustvarjalnosti, kar se je izkazalo še posebej pri<br />
drobljenju kremena – letos je našim mojstrom z ustvarjalnim<br />
pristopom uspelo kremen zdrobiti v zares popoln<br />
prašek. Novost je tudi poskusni vkop žvepla v<br />
rogu. Sam izkop, ki je dokaj težaško delo, dovoz rogov,<br />
praznjenje rogov, polnjenje mehurjev ter dinamiziranje<br />
nekaterih snovi - vse je bilo opravljeno kvaliteno<br />
in v primernem času, saj je bila udeležba na delavnici<br />
zelo dobra.<br />
Lepo je bilo sodelovati pri enem od dveh najpomembnejših<br />
dogodkov v biodinamični sezoni. <br />
5
iodinamika<br />
6<br />
Prvi biodinamični<br />
center za vinogradnike<br />
in vinarje v goriški Ajdi<br />
Breda Medvešček<br />
Pobuda o biodinamični pridelavi in predelavi grozdja,<br />
ki so jo člani goriške Ajde razširili med primorskimi<br />
vinogradniki in vinarji, je obrodila sadove. V maju je<br />
pod okriljem Društva Ajda Goriška zaživela.<br />
Sekcija za vinogradništvo in vinarstvo, v katero so se<br />
poleg nekaterih dokaj izkušenih članov goriške Ajde<br />
vključili tudi primorski pridelovalci, ki se doslej s takim<br />
načinom pridelovanja grozdja niso ukvarjali. Sedež<br />
sekcije je v Volčjem Gradu na biodinamični Demeter<br />
kmetiji Pri Kamnarjevih, mesto predsednika pa so zaupali<br />
hišnemu gospodarju Sergiu Stancichu, ki s pomočjo<br />
soproge Ivane, dejavne članice omenjenega društva,<br />
pogumno širi dejavnost na domačem posestvu in<br />
uspešno promovira biodinamični način obdelave tudi<br />
izven meja komenske občine. Po njegovem mnenju je<br />
smisel novoustanovljene sekcije predvsem v možnosti<br />
za organizirano izmenjavo strokovnih informacij med<br />
biodinamičnimi pridelovalci grozdja oz. vinarji, kar<br />
je nadvse dragocena medsebojna pomoč. To pričakovanje<br />
se je pokazalo kot smiselno že po prvih posvetih,<br />
saj so si člani že doslej izmenjali veliko izkušenj,<br />
predvsem pa ugotovili precejšnjo raznolikost svojih<br />
obdelovalnih okolišev, ki kljub majhnim medsebojnim<br />
geografskim razdaljam ponujajo precej podobnosti pa<br />
tudi lokalnih razlik. Seveda je organizirana dejavnost<br />
pomembna tudi zaradi lažje dostopnosti do kvalitetnega<br />
izobraževanja, možnosti nabave potrebnega materiala<br />
ter pripomočkov za pridelavo in predelavo.<br />
'Biodinamika ni enostavna, takšen način vinogradništva<br />
pa je še posebej kompleksen, pri tem nisi nikoli<br />
izučen do konca, s tem moraš živeti; treba je v vinograd<br />
ter dobro opazovati, uspešno vključiti pridobljeno<br />
znanje in na podlagi tega zelo tehtno in odgovorno,<br />
toda tudi hitro in učinkovito ukrepati. Od narave pa ne<br />
smeš le zahtevati. Potreben je razum. Trte so živa bitja<br />
in potrebna so spoštovanja!' poudarja Sergio Stancich.<br />
Zmago Petrič, uspešen vinar s Planine pri Ajdovščini,<br />
ki je s svojo dejavnostjo že na stopnji preusmeritve v<br />
Demeter kvaliteto, je zelo zadovoljen, da je ustanovitev<br />
sekcije uspela, ker si veliko obeta od izmenjave izkušenj<br />
med kolegi. Glede biodinamične pridelave pa<br />
meni, da je najpomembneje utrditi rastlino, trti dovoliti,<br />
da diha, ji omogočiti optimalen razvoj. Seveda je za<br />
to treba najprej veliko osnovnega teoretičnega znanja<br />
o biodinamiki, nato pa ogromno znanja iz izkušenj.<br />
Prepričan je, da mora biodinamik nase prevzeti odgovornost<br />
za vsako svojo odločitev, kajti pri tej metodi<br />
niso že vnaprej pripravljene tako imenovane instant<br />
rešitve. Pravi, da njemu tudi izkušnje iz vseh let konvencionalnega<br />
vinogradništva in kletarjenja zelo prav<br />
pridejo. Znanje je treba znati prilagoditi in pravilno<br />
uporabiti. O kletarjenju pa meni, da je zelo ustvarjalna<br />
dejavnost:. 'Ustvariti je treba neko svojo pot, svojo<br />
filozofijo, svojo zgodbo. Zakaj bi posnemal, če lahko<br />
naredim nekaj drugačnega, posebnega?'<br />
Ker se na območju kraškega biodinamičnega delovnega<br />
centra tudi sicer povečuje število članov, predvsem<br />
pa pridelovalnih površin, so v goriški Ajdi temu<br />
prilagodili tudi nekatere dejavnosti. Odslej bodo biodinamične<br />
preparate izdelovali tudi v tem delovnem<br />
centru. Seveda pa bodo Pri Kamnarjevih poleg osnovnih<br />
izobraževanj za biodinamične pridelovalce, ki v<br />
okviru društva potekajo za vse člane, organizirali tudi<br />
posebna izobraževanja (predvsem izobraževalna srečanja)<br />
za vinogradnike in vinarje.
v praksi<br />
Vtisi ob prvem srečanju<br />
Demeter družine na<br />
Planini pri Ajdovščini<br />
'Reci, da si naš'<br />
Marija Poljanec<br />
Precej let je že preteklo, odkar sem izstopila iz<br />
Demeter certifikata – iz zelo objektivnih razlogov. To<br />
pa ne pomeni, da sem se ločila od Steinerjeve ideje<br />
in biodinamičnega obdelovanja zemlje in nenehnega<br />
poglabljanja z njo.<br />
Pravzaprav se mi zdi, da smo se vsi, ki smo se v prvih<br />
srečanjih v začetku 90. let skupaj oplajali z začetnimi<br />
znanji o biodinamičnem kmetovanju in splošnimi pojmi<br />
antropozofije, nekako na novo prerodili. Zase to<br />
z gotovostjo trdim, a ko se od časa do časa ponovno<br />
srečujemo, vidim, da nisem nobena izjema. Srečevanje<br />
'Demeter' kmetov ali društev daje občutek, da se v nas<br />
dogaja nekakšno pobinkoštno prevevanje ali kot se je<br />
izrazil Steiner – duhovno duševna atmosfera, ki je izšla<br />
iz antropozofskega tečaja za kmete leta 1924.<br />
Tako gledano lahko opišem prvo letošnje srečanje Demeter<br />
družine – kmetov v organizaciji Zavoda Demeter<br />
Slovenije in Ajde Goriška, na Planini pri Ajdovščini,<br />
7. aprila <strong>2013</strong>. Tega dne je marsikomu nepoznana moč<br />
burje nagnala mraz do kosti in spihala vkup zveste<br />
Steinerjeve kmetovalce domala iz vse Slovenije. In kot<br />
vselej na takih srečanjih, nas je v svoji gostoljubnosti in<br />
prepričljivosti, da dela prav, na svoji lepo urejeni kmetiji<br />
sprejel novi član Demeter družine, kmet – vinogradnik,<br />
gospod Zmago Petrič. Gospodar kmetije z izjemnim<br />
posluhom in spoštovanjem ne le do trt, ampak do<br />
rodne zemlje, ki jo je prejel in jo želi ohraniti za naprej.<br />
Njegov specialno urejen vinograd kaže, da so bili na<br />
delu ne le visoki cilji in znanje, temveč tudi kmečki<br />
znoj. Presenetilo nas je njegovo stremljenje za poglabljanjem<br />
znanja, ki ga išče tudi izven Slovenije, pri<br />
drugih vinogradnikih in na tečajih. Kako prvenstveno<br />
pri pridelovanju vina skrbi za kvaliteto in s pomočjo<br />
biodinamike za vrhunskost. Vse to pa združuje s pretanjenim<br />
znanjem o geografski legi, talnih in podnebnih<br />
razmerah svojih zemljišč in spoštljivim odnosom do<br />
dobrih izkušenj iz preteklosti z nadgradnjo z biodinamiko.<br />
Ja novi član družine Demeter, v katerem se do<br />
popolnosti izraža zdrav duh v zdravem telesu.<br />
Saj drugače ne more biti, kot da se zavedamo, da je na<br />
delu resnični Duh, ki posamezne ozaveščene Duše povezuje<br />
v veliko globalno gibanje, ki se nekako ritmično<br />
kaže enkrat v naših rastlinah, živalih in še bolj osrečujoče<br />
in poživljajoče med ljudmi. Ko se tako srečujemo,<br />
se pogovarjamo, sprejemamo radosti ali pa težave<br />
drugih, se z njimi poistovetimo, in če zmoremo, skušamo<br />
pomagati in svetovati. Seznanjamo se s stanjem<br />
biodinamičnega gibanja pri nas in v svetu in se mu<br />
želimo čimbolj približati. Pri tem gre pohvaliti Zavod<br />
Demeter še za dodatno možnost izobraževanja preko<br />
ekskurzij v druge države EU, kjer lahko spoznavamo<br />
stanje in različice tamkajšnjih biodinamičnih posestev.<br />
Vedno je na delu duhovno učenje in poglabljanje, da<br />
ne stopicamo na mestu, ampak se dvigamo. To dviganje<br />
se izraža v takih srečanjih, kjer naj bi se preko<br />
debat prečiščevali, prepoznali dobre ali slabe odločitve,<br />
iz njih izšli z novimi močmi in načrti ter osveženo<br />
voljo za naprej.<br />
Za konec pa še majhna razlaga k podnaslovu tega nerodnega<br />
članka. Ko sem iskala motorizirano družbo za<br />
to srečanje, sem se spomnila na našega Karlota, ki sicer<br />
7
iodinamika<br />
še ni član društva, udeležen pa na vseh naših delovnih<br />
akcijah in mesečnih srečanjih. Takoj je bil ZA.<br />
Kmalu po prihodu, ki sva ga udejanila z 'najdaljšo<br />
možno bližnjico' , že malce zaskrbljena, ali bova našla<br />
tega Petriča ali ne, nama je že prvi stisk rok v prijetni<br />
topli kuhinji 'stare hiše' dal občutek, da sva na pravem<br />
mestu. In ko je naš Karlo srečal še nekaj znanih obrazov,<br />
ga je val navdušenja potegnil v dogajanje. Do zadrege<br />
pa je prišel ob podpisu liste prisotnosti. Pogleda<br />
me in reče:' Kaj naj napišem? Da sem koruznik?' 'Napiši,<br />
da si 'naš.' - sem mu odgovorila.<br />
Drugi dan smo imeli v Tolminu mesečno srečanje in<br />
sem ga že prej spodbudila, če bi nam povedal kaj o<br />
vtisu prejšnjega dne o srečanju na Planini. Ne morem<br />
opisati, s kakšnim navdušenjem je želel on to atmosfero,<br />
ki jo je imel še živo pred očmi, posredovati našim<br />
članom.<br />
Začel je približno takole: 'Ja, tam je pa čisto drugače,<br />
veste – drugi ljudje. Ne taki kot mi –zaprti; oni so odprti,<br />
veseli, polni izkušenj. Ja, debata pa na nivoju, ne<br />
morem se prav izraziti, to je treba doživeti, to bi se moralo<br />
povsod dogajati, to se mora razširiti.'<br />
Zdelo se mi je škoda, da smo ga zaradi 'uradnih debat'<br />
prekinili sredi največjega navdušenja in seveda še<br />
bolj mi je žal, da nismo prepoznali, da je na delu Duša,<br />
še vsa pod vtisi osrečujočega stanja, ki ga je doživela<br />
prejšnji dan in je želela ven, na plano, osrečiti in spodbuditi<br />
še druge, mi pa ji nismo dovolili ' razpeti krila'.<br />
O tem dogodku pogosto premišljujem in si nekako želim,<br />
da bi bilo med nami še več takih spontanih 'koruznikov',<br />
še bolje 'naših', ki si ne bi bali dovoliti, da se<br />
Duša in Duh svobodno izrazita.<br />
Vsem udeležencem 'Demeter srečanja ', v prvi vrsti gostitelju,<br />
gospodu Zmagu Petriču, in njegovi ženi, organizatorju<br />
Zavodu demeter in gospe Franki Ozbič, ki<br />
bedi nad vsem dogajanjem ISKRENA HVALA za prijetno<br />
doživetje. <br />
8<br />
Socialni projekt ALIMA<br />
na biodinamični kmetiji<br />
Zavodnik<br />
Ema Palovšnik,<br />
4M, Biotehniška gimnazija, BC Naklo<br />
V zadnjih dneh oktobra sem se v okviru izdelave seminarske<br />
naloge pri predmetu kmetijstvo odpravila na<br />
biodinamično kmetijo Zavodnik na Breg pri Žirovnici z<br />
namenom, da izvem kaj več o kmetiji, biodinamični metodi<br />
kmetovanja, predvsem pa o projektu, s katerim se<br />
ukvarjajo zadnjih nekaj mesecev.<br />
Lastnik Franc Zavodnik mi je povedal zgodbo, od kje<br />
sploh ideja za takšno spremembo, kajti pred tem sta se<br />
z ženo Elviro Zavodnik ukvarjala s čisto drugačnim delom.<br />
O kmetovanju nista vedela nič, a kot je omenil, je<br />
bilo mogoče to še bolje, saj je biodinamična metoda kmetovanja<br />
popolnoma drugačna od konvencionalne. Po njegovih<br />
besedah pa je tudi takšno kmetovanje način življenja<br />
in ne zgolj samo delo za dobiček.<br />
Vse se je začelo, ko sta leta 2000 skupaj z ženo odpotovala<br />
za tri mesece v Avstralijo. Tam sta spoznala Aborigine,<br />
ki imajo še danes staro kulturo (po besedah Franca naj<br />
bi se menjavale na približno 2560 let), kjer je v ospredju<br />
duhovnost v nasprotju z današnjim materialnim svetom.<br />
Spoznala sta bližji odnos z zemljo, kako jo spoštovati, negovati,<br />
oskrbovati in živeti z njo, saj nam omogoča preživetje,<br />
česar pa se danes žal vse manj ljudi zaveda.<br />
Ko sta se vrnila domov, sta se lotila velikega projekta;<br />
zgraditi ranč. Kupila sta parcelo in začela graditi. Naj pa<br />
omenim, da sta bila takrat še zaposlena. Franc je kot arhitekt<br />
sočasno z rančem izpeljal tudi veliko drugih projektov.<br />
Kmetijo sta gradila približno dve leti. Seveda pa se<br />
dopolnjuje še danes, kajti dela nikoli ne zmanjka, sploh<br />
pa ne na takšni kmetiji, ki ji moraš posvetiti svojo dušo.<br />
Takoj sta se začela ukvarjati z biodinamičnim kmetovanjem,<br />
nič konvencionalnega, nič ekološkega. Naučila sta<br />
se, da pri takem kmetovanju ni počivanja, da moraš živeti<br />
biodinamično. Franc pravi, da mu nekateri govorijo,<br />
da je čudak. Seveda, ker je drugačen, ljudje pa še vedno<br />
ne znajo sprejeti drugačnosti. Kmetuje z rokami, srcem<br />
in možgani. Zelo pomembno pa je slediti vsem novostim.<br />
Sprva nista vedela, kje in kako začeti. Prebirala sta knjige,<br />
a to ni bilo dovolj. Zato sta si priskrbela mentorico Mihaelo<br />
Zalokar, s katero sodelujeta še danes. Le-ta je tudi<br />
ustanoviteljica društva Ajda, ki združuje kmete, vrtičkarje,<br />
čebelarje, skratka vse, ki želijo pridelovati hrano na<br />
biodinamični način.
v praksi<br />
Ker je kmetija ustrezala vsem pogojem in ker so bili vsi<br />
pregledi uspešni, je leta 2004 dobila prvi Demeter certifikat.<br />
To pomeni, da pod strogim nadzorom in skrbnimi<br />
pregledi kmetija ustreza biodinamičnim pravilom, ki pa<br />
so – moram omeniti – zelo stroga.<br />
Zadnje leto pa so na kmetiji uvedli tudi socialni projekt<br />
ALIMA, in sicer v sodelovanju z južno Bavarsko. Sami so<br />
ga poimenovali Naša nova velika družina, kajti na kmetiji<br />
želijo delovati kot ena velika družina.<br />
V tej skupini so osebe iz socialno šibkejših družin. Nihče<br />
nima zaposlitve in večino je zapustila primarna družina.<br />
Sem so prišli z namenom socializacije. Na kmetiji pridno<br />
delajo razna dela ter se družijo med sabo. Zjutraj se dobijo<br />
ob 9.00. Najprej imajo uro in pol pouka. Franc jih uči<br />
slovenskega jezika in hkrati biodinamičnega načina kmetovanja.<br />
V celoti obnovijo, kaj bodo počeli tisti dan. Nato<br />
do 12.00 delajo, takrat pa jih čaka kosilo. Z delom nadaljujejo<br />
od 13.00 do 16.00, ko pa se odpravijo v apartmaje.<br />
Ogledali so si tudi širšo okolico kmetije, odšli na Bled<br />
ipd. Ponosno so se pohvalili, da ob jasnem vremenu zelo<br />
dobro vidijo Triglav. Ko sem jih vprašala, kaj jim je tukaj<br />
najbolj všeč, so soglasno odgovorili, da hrana. Kuha jim<br />
Elvira, pri tem pa ji vsak dan nekdo od njih pomaga, v<br />
petek pa enega izmed njih čaka samostojna priprava kosila.<br />
Všeč jim je tudi pokrajina, fanta pa sta povedala, da<br />
se zelo rada vozita v traktorju in da imata navado delati<br />
družbo drug drugemu s petjem. Zelo radi se zabavajo,<br />
a jim tudi delo na kmetiji ni odveč. Povedali so, da zelo<br />
radi delajo in da sem jim zdi, kot da pripadajo neki veliki<br />
družini, katere oče je Franc. Ne dojemajo ga kot 'šefa', saj<br />
se z njimi pogovori o vsem možnem; o težavah, skupaj<br />
iščejo rešitve in seveda jih tudi pohvali, ko opravijo odlično<br />
delo.<br />
V času mojega obiska je bila na kmetiji že tretja skupina,<br />
sestavljena iz pet članov.<br />
Najbolj zgovoren je bil 20-letni Alexander. Čeprav je bil<br />
zelo nasmejan, pa njegova zgodba ni bila tako vesela. Pri<br />
16ih letih so ga namreč starši spodili od doma, nato pa je<br />
dve leti živel na ulici, kjer je zapadel v drogo. Na srečo<br />
pa se je zavedal, da tako ne more živeti celo življenje. Pri<br />
18ih letih si je poiskal stanovanje s pomočjo socialne službe.<br />
S šolanjem je zaključil, kajti raje opravlja fizična dela,<br />
pri katerih mu ni treba sedeti za mizo in se učiti iz knjig.<br />
23-letni Dieter se je rodil v Rusiji in tam živel nekaj let,<br />
kasneje pa so se s starši preselili v manjše mesto blizu<br />
Salzburga. Z njimi se ne razume dobro, do sporov pa je<br />
začelo prihajati zaradi alkohola in posledično policije. Ko<br />
ima zaposlitev, ga starši sprejmejo, ko pa je nima, ga zopet<br />
zavrnejo, kar ni prav, saj človek ravno v takih trenutkih<br />
potrebuje največ podpore, predvsem v družini.<br />
Pri svojih 21-ih letih pa je Annemarie bolj zadržana.<br />
Doma imajo kmetijo, tako da je vajena kmečkih opravil.<br />
Pred prihodom na Breg se je udeležila šiviljskega tečaja,<br />
ki ga je zaradi zdravstvenih težav morala žal opustiti. Želela<br />
pa se je preizkusiti še v čem drugem, zato je prišla na<br />
to kmetijo. Vseeno upa, da se bo vrnila nazaj k šiviljstvu,<br />
saj jo to zelo veseli.<br />
Leto starejša Dana pa je pravo nasprotje, saj je precej zgovorna<br />
punca, mati 3 letnega sina. Trenutno živi sama v<br />
stanovanju z dvema zajčkoma. Tudi ona ima probleme s<br />
starši, ki jo zavračajo in ne želijo imeti stika z njo. Tudi<br />
otrokov oče ne želi imeti nikakršnega stika ne z njo ne z<br />
otrokom. Trenutno je brezposelna, tako kot vsi ostali. Na<br />
kmetiji ji je zelo všeč. Za prihodnost pa nima posebnih<br />
načrtov. Boji pa se odhoda nazaj v realnost, kajti na kmetiji<br />
se počuti zelo sproščeno in samozavestno.<br />
Skupaj s starši in štirimi konji, psom in mačkom živi<br />
22-letna Stephanie. Z družino se precej dobro razume<br />
in niso v večjih konfliktih. Na kmetijo je prišla, ker so ji<br />
to ponudili, druga možnost pa bi bila uvajanje dela kot<br />
trgovka, a ker ji to delo ne leži preveč, se je raje odločila<br />
za obisk biodinamične kmetije.<br />
Bilo mi je v veselje spoznati vsaj kanček načina biodinamičnega<br />
kmetovanje. Predvsem pa spoznati ljudi, ki<br />
sodelujejo v projektu Alima. Ta način socializacije podpiram<br />
in se mi zdi, da bi to morali uvesti še marsikje, kajti<br />
koristi pri krepitvi samozavesti in delovnih navadah. <br />
9
Prehrana<br />
Oves – petek – Venera –<br />
baker - zelena<br />
Elvira Devetak<br />
Venera predstavljala boginjo ljubezni in lepote. Simbol<br />
Venere ima svoj pomen, in sicer pomen zgornjega dela<br />
simbola; (krog) na eni strani predstavlja ravnotežje v<br />
odnosu s harmonijo med duhovnim, na drugi strani<br />
(križ) pa materialni svet – zemeljske energije.<br />
Harmonija Venere prihaja do izraza tudi po njeni orbitalni<br />
poti. V kozmosu potrebuje osem let, da z Geocentričnim<br />
kroženjem v obliki peterokrake zvezde 13-krat<br />
obkroži Zemljo.<br />
V rastlinskem svetu sil in oblik se Venera nahaja v venčnih<br />
listih. Venerini cvetovi so v obliki petvenčnih listov,<br />
ki na poseben način prihajajo do Venere.<br />
Med temi cvetovi štejemo kot kraljico sveta cvetja vrtnice.<br />
Pripadajo ji še šipek, jagode, maline, robide ... med<br />
drugim tudi cvetovi hruške, češnje, kutine, slive in – kot<br />
'kraljica sadnega drevja' - jablane.<br />
Oves je žito, ki je povezano z Venero. Oves je rastlina, ki<br />
se je k nam razširila z Vzhoda. Oves izvira iz jugovzhodne<br />
Azije. Veliko časa je bil oves osnovna hrana germanskih<br />
narodov, bogatih in revnih. Oves so pripravljali na<br />
različne načine in ga uživali petkrat na dan. V letu 1771<br />
(v svetu 1817) je prodrl krompir, ki je vedno bolj izpodrival<br />
ovseno kašo. Rastlina ne uspeva v višinskem svetu<br />
kot rž, najbolje uspeva na območju, kjer je vroče podnebje<br />
in ima na voljo veliko vlage. Korenine razprostira<br />
globoko v tla, kjer prihaja v stik z vodo. Kar daje rastlini<br />
sile obnavljanja in posledično mladostni videz in lepoto.<br />
Ves čas rasti oves ohrani živo zeleno barvo. Do dozoritve<br />
ostaja glavno steblo do zadnjega v svoji elegantno<br />
zeleni barvi.<br />
Hranilne in zdravilne vrednosti<br />
Danes nam je poznano, da je oves eno izmed najbolj cenjenih<br />
žit zaradi hranilnih snovi in najboljšo beljakovino.<br />
Zelo enostavna je priprava ovsa v obliki kosmičev,<br />
ki so zdravilni in prijetnega okusa. Če pri pripravi uporabimo<br />
še mlečne izdelke (skuta, kislo mleko, sirotka ...)<br />
se nam ni treba bati pomanjkanju beljakovin. Kakovost<br />
beljakovin kot hranilnih snovi je seveda odvisna od pridelave,<br />
zato poudarjam, da se kupuje ekološko ali še bolje<br />
Demeter pridelana žita.<br />
Oves vsebuje 7,1 % maščob, to je največ v primerjavi z<br />
ostalimi sortami žit (proso 5,0, koruza 3,8, rž 1,7, riž 0,65<br />
%). Dnevna potrebna količina kislih maščob se pokriva<br />
v 1/3, to je v 100 g ovsa.<br />
Ovseni ogljikovi hidrati se obravnavajo kot nekaj specialnega.<br />
Med prebavnim procesom se škrob razgradi<br />
na tako imenovane nižje ogljikove hidrate: dekstrin,<br />
melasa in glukoza, grozdni sladkor. Na splošno je znano,<br />
da prebavni proces proizvaja energijo. V samem<br />
ovsenem zrnju se iz škroba preko določenih encimov<br />
oblikujejo nekatere vrste sladkorja, ki jih lahko užijemo<br />
na zelo preprost način. To je tudi vodilo, zakaj je oves<br />
tako pomemben pri dietah bolnikov in v prehrani naših<br />
malčkov. Tudi športniki so že pred časom začeli segati<br />
po ovsu, ker so odkrili to hitro delovanje, ki daje telesu<br />
energijo.<br />
Oves vsebuje veliko vitaminov in elementov v sledeh.<br />
Vsebuje zelo veliko kalcija, železa, fosforja in magnezija,<br />
cinka ter mangana v sledeh.<br />
Oves je najbolj koristen med vsemi žiti, saj pospešuje<br />
duševno zmogljivost in telesno odpornost. Maščobe razbremenilno<br />
vplivajo (holesterol) na presnovo, varujejo<br />
in podpirajo srce, pospešujejo cirkulacijo in preprečujejo<br />
nastajanje arterioskleroze. V pomoč je pri gangreni,<br />
vnetju vranice in boleznih rodil. Oves povečuje budnost,<br />
sposobnost koncentracije, izboljšuje razpoloženje in hitrost<br />
odzivanja. Pri uživanju jedi iz ovsa se krvni sladkor<br />
po jedi dvigne manj sunkovito kot pri uživanju belega<br />
kruha ali belega riža. S tem dosežemo stalno raven krvnega<br />
sladkorja, kar je cilj vseh bolnikov s sladkorno boleznijo.<br />
Oves je poznan kot krma za konje.<br />
Sladke ovsene kroglice<br />
Sestavine:<br />
2 dl smetane,<br />
3 jušne žlice kakava,<br />
3 jušne žlice javorovega sirupa ali melase,<br />
1 čajna žlica vanilje v prahu,<br />
1 jušna žlica masla,<br />
200 g ovsenih kosmičev.<br />
Priprava:<br />
Zavreli smetani vmešaj ostale sestavine ter pusti, da se<br />
ohladi. Preden se masa zgosti, oblikuj kroglice. Kroglice<br />
suši v hladnem prostoru. <br />
10
Obzorja<br />
Osnove antropozofije<br />
Kako lahko postanemo<br />
ljudje resnično svobodni<br />
Brane Žilavec<br />
V današnjem svetu, ki je pod velikim vplivom<br />
moderne znanosti, se dogaja, da ‘je človek v<br />
raziskovanju narave priveden do upoštevanja<br />
objektov sveta, ki so podvrženi naravnim zakonom v<br />
njihovih vsakdanjih povezavah ...<br />
Človek, ki išče absolutno uniformno razlago sveta<br />
- enostavno zaradi želje po konsistenci – in se mora<br />
odločiti med priznanjem svobode, ki jo je v resnici mogoče<br />
izkusiti v neposrednem človeškem doživljanju,<br />
in med vsemogočno naravno nujnostjo, ki se jo mora<br />
priznati na osnovi tega, kar se je človeštvo naučilo s<br />
pomočjo uveljavljenega načina mišljenja in vedenja na<br />
področju naravoslovne znanosti, bo izbral naravno<br />
nujnost. S to izbiro bo razglasil izkušnjo svobode za<br />
iluzijo in bo razširil področje naravne nuje do te mere,<br />
da bo le-ta vključila tudi najbolj intimna doživetja človeka.<br />
Tako bo človeštvo v polni meri ujeto v mreži zakonitosti<br />
naravnih sil.’ 1<br />
Vendar tudi v primeru, ko ljudje priznavajo obstoj moralnega<br />
sveta, ni obstoj svobode zagotovljen. Kajti ‘po<br />
eni strani smo s pomočjo intelektualnega mišljenja pripeljani<br />
do priznanja železne nuje narave. V skladu s to<br />
nujo vidimo, da je vse, kar obstaja v naravi, podložno<br />
zakonu vzroka in posledice. Zaradi tega se vprašamo<br />
- kadar človek izvede neko dejanje - kaj je povzročilo<br />
to dejanje, kaj je notranji ali zunanji vzrok. Kadar verjamemo,<br />
da je to, kar počnemo, odvisno od naše telesne<br />
konstitucije in od vplivov, ki delujejo na naše telo,<br />
potem ima to znanstveni karakter. Obstajajo številni<br />
ljudje, ki mislijo, da človek deluje tako neizogibno kot<br />
kamen, ki pade na tla. V tem primeru imamo naravoslovno<br />
znanstveno videnje koncepta nujnosti. Pogled<br />
tistih, ki so bolj naklonjeni religijskemu videnju sveta,<br />
se lahko opiše takole: Vse je vnaprej določeno s strani<br />
nekakšne božanske sile oziroma božje previdnosti in<br />
človek mora izvršiti, kar je vnaprej predpisano s strani<br />
te božanske moči. Tako imamo na eni strani nujnost<br />
naravoslovne znanosti, in na drugi strani absolutno<br />
božansko predvidevanje. V nobenem primeru ne moremo<br />
govoriti o človeški svobodi.’ 2<br />
V nasprotju s tem pa ‘človek čuti, da ne more govoriti<br />
o moralnem svetu, ne da bi zahteval svobodno voljo.<br />
Kajti če človek nima možnosti svobodne prostovoljne<br />
izbire, potem pač ne more govoriti o moralnosti njegovih<br />
dejanj. Vendar človek občuti odgovornost in moralne<br />
impulze in potemtakem mora prepoznati tudi<br />
obstoj moralnega sveta.’ 3 Vprašanje je, kako se izviti iz<br />
te zagate. Problem tiči v tem, da ‘smo v resnici nesposobni<br />
zgraditi most med svetom nujnosti in svetom<br />
svobode, razen če najdemo pot s pomočjo duhovne<br />
znanosti. Vendar pa lahko razvijemo duhovno znanost<br />
le, če izpolnimo izrek, ki je dosegel spoštovanje že<br />
pred mnogimi stoletji. To je izjava grškega boga Apola:<br />
Spoznaj samega sebe! To svarilo ne pomeni, da se<br />
zakopljemo v lastno subjektivnost, temveč obsega poznavanje<br />
celotnega človeškega bitja in njegovega položaja,<br />
ki ga zaseda v vesolju. To pomeni iskanje, ki mora<br />
najti prostor v našem sodobnem duhovnem življenju<br />
s pomočjo duhovne znanosti, kajti dejstvo je, da se je<br />
tovrstno poznavanje človeka skoraj docela izgubilo v<br />
današnjih časih.’ 4<br />
Steiner je vprašanje človekove svobode obravnaval z<br />
mnogovrstnih perspektiv. Med njegovimi prvimi objavljenimi<br />
deli je knjiga Filozofija svobode, v kateri se<br />
je tega vprašanja lotil s filozofskega stališča. V njej je<br />
med drugim predstavil idejo etičnega individualizma,<br />
ki sloni na svobodni izbiri moralnih vrednot. Te moralne<br />
vrednote se najprej pojavijo kot moralne podobe<br />
oziroma intuicije, ki nimajo same po sebi nobene moči,<br />
da bi nas v karkoli prisilile. Nasproti temu postavi<br />
naša običajna dejanja, ki izhajajo iz instinktov, nagonov<br />
in ostalih nezavednih impulzov volje, ki delujejo<br />
na osnovi nujnosti oziroma prisile. ‘Faktorja, ki se ju<br />
mora upoštevati v kateremkoli specifičnemu dejanju,<br />
sta razlog in gonilna sila. Razlog je faktor v obliki miselne<br />
podobe; gonilna sila je faktor volje, ki je neposredno<br />
odvisen od človekove konstitucije.’ 5<br />
11
širimo<br />
12<br />
Prvo vprašanje je torej, ali človek razume vzroke za<br />
svoje delovanje. ‘Na koncu koncev obstaja velika razlika<br />
med poznavanjem in nepoznavanjem razloga za<br />
izvedbo nečesa. Povsem jasno je, da dejanje ni svobodno,<br />
če se ga naredi brez vedenja o razlogu za njegovo<br />
izvedbo.’ 6 Vendar se je potrebno tudi v primerih,<br />
ko se zavedamo motivov za naša dejanja, vprašati, od<br />
kje izvirajo naši razlogi. Kadarkoli imamo opravka z<br />
‘moralnimi principi v obliki abstraktnih konceptov, ki<br />
kakor zapovedi usmerjajo naša dejanja, se to preprosto<br />
občuti kot moralna dolžnost. Vzpostavitev teh moralnih<br />
obveznosti se tako prepusti tistim, ki jih priznavamo<br />
za moralne avtoritete, kot so vodja družine, država,<br />
družbena norma, cerkvena avtoriteta, božansko<br />
razodetje. Poseben primer teh moralnih principov se<br />
lahko vidi v primeru, kadar zapoved ne prihaja iz neke<br />
zunanje avtoritete, temveč iz našega lastnega notranjega<br />
bitja. V tem primeru zaznavamo notranji glas, ki se<br />
mu moramo podvreči. Ta glas se pojavlja kot glas vesti.<br />
Naslednja stopnja je možna takrat, kadar oseba ne<br />
sprejme zapovedi zunanje ali notranje avtoritete kot<br />
motiv za svoje dejanje, temveč si prizadeva za razumevanje,<br />
čemu naj bi ga določen princip obnašanja<br />
motiviral. To je napredek od moralnosti, ki temelji na<br />
avtoriteti, do obnašanja, ki temelji na moralnem uvidu.<br />
Takšna dejanja potemtakem niso niti stereotipna,<br />
zato ker se jih izvaja v skladu s postavljenimi pravili,<br />
niti niso izvedena avtomatsko kot odgovor na zunanje<br />
spodbude. Dejanja so tako v celoti določena skozi vsebino<br />
misli in idej ...<br />
Stališče etičnega individualizma je, da prepozna svobodno<br />
duhovno življenje kot dokončno fazo človekovega<br />
razvoja. To ne pomeni zanikanja, da ima obnašanje<br />
v skladu s pravili vlogo kot prehodna faza človeškega<br />
razvoja, vendar pa se ta faza ne more sprejeti kot dokončno<br />
moralno stališče. Svoboden duh preseže postavljena<br />
pravila v smislu, da ne sprejme kot motiv za<br />
svoja dejanja samo to, kar je zapovedano, temveč deluje<br />
v skladu s svojimi lastnimi impulzi oziroma intuicijami.<br />
To je razlika med moralnostjo na osnovi zakonov<br />
in moralnostjo, ki se porodi iz svobode.’ 7<br />
Človek, ki se loti svobodne iniciative na osnovi etičnega<br />
individualizma, ne priznava nobene zemeljske avtoritete,<br />
ki lahko kraljuje nad njim. V skladu s tem niti<br />
ljudje s takšnim izjemnim znanjem, kot ga je posedoval<br />
Steiner, ne pričakujejo, da se jim mora slediti, tako kot<br />
je bilo to v navadi v preteklih obdobjih človeškega razvoja.<br />
Steiner je celo izjavil: ‘Ne verjemite ničesar, kar<br />
pravim. Ničesar vam ni treba verjeti. To je docela nebistveno.<br />
Lahko celo smatrate to za sleparstvo ali pa,<br />
da vam pripovedujem nekaj, kar prihaja iz popolnoma<br />
fantazijskega področja. Vseeno poslušajte in sprejmite<br />
vase. To je najbolj pomembno. Predstavljate si, da vam<br />
rišem zemljevid male Azije in da potem pride nekdo<br />
in reče: Reke in planine, ki jih ta človek riše, so nesmisel.<br />
Potem bi mu jaz odgovoril: Vseeno mi je, če mi nič<br />
ne verjameš. Ampak oglej si zemljevid in si ga zapomni.<br />
Potem ko boš prispel v malo Azijo, boš videl, da<br />
je zemljevid resničen in potem boš vedel, kje in kako<br />
potovati.’ 8<br />
Ta primer nakazuje na velik pomen resničnega poznavanja<br />
sveta in lastnih nagibov, ki usmerjajo naše življenje<br />
na Zemlji; vendar pa to ni edini pogoj za obstoj<br />
resnične svobode. V ta namen so se morali v kozmičnem<br />
razvoju postopoma razviti še številni drugi pogoji.<br />
Med njimi je tudi osvoboditev človeka od določenih<br />
kozmičnih ritmov. ‘Tako kot imamo v budnem stanju<br />
in spanju kopijo dneva in noči – in na ta način ponotranjen<br />
ritem dneva in noči, za katerega pa ni nujno, da se<br />
sklada z zunanjim ritmom dneva in noči – tako lahko<br />
prekinemo našo povezavo z makrokozmosom tudi na<br />
drugih področjih našega obstoja. Na tem sloni možnost<br />
za človekovo svobodno voljo. Onstran zodiaka 9<br />
leži to, od česar smo mi odvisni v drugačnem smislu,<br />
kot je to v primeru vsega, kar obstaja znotraj zodiaka.<br />
Onstran zodiaka je to, kar se ujema z našim Jazom. Z<br />
astralnim telesom smo vezani na odvisnost od makrokozmosa<br />
in izgradnja astralnega posrednika se odvija<br />
v skladu z voljo zvezd. Toda z našim Jazom oziroma<br />
egom prekoračimo ta zodiak. Tu imamo osnovo, s pomočjo<br />
katere smo pridobili našo svobodo. Tam onstran<br />
ne obstaja naravna nujnost, temveč zgolj to, kar je intimno<br />
povezano z našo moralno naravo in moralnimi<br />
dejanji. Znotraj zodiaka nismo sposobni razvijati naše<br />
moralne narave. Procesi, ki se odvijajo znotraj nas – od<br />
sil, ki nas oblikujejo, do sil metabolizma – so rezultat<br />
preteklosti. Vendar preteklost ne določa vnaprej vse<br />
prihodnosti, kajti preteklost nima moči nad tisto prihodnostjo,<br />
ki izvira iz samega človeka, iz njegovih moralnih<br />
dejanj.’ 10<br />
Če poskušamo razumeti odnos zunanjega in našega<br />
notranjega sveta, bomo okoli nas videli ‘svet, kjer vlada<br />
zakon vzroka in posledice v njegovi minljivosti, in<br />
potem lahko prepoznamo svet, ki ga gradimo iz čistih<br />
moralnih idej kot tisti svet, ki nastaja iz drugega,<br />
umirajočega sveta. Z drugimi besedami, sedaj prepoznamo,<br />
kako je moralni svet povezan s svetovno ureditvijo<br />
fizičnih zakonitosti. V čisti moralni volji človeka<br />
obstaja nekaj, kar v človeku premaga zakon vzročnosti,<br />
to pa se prenese na celoten svet. Kdorkoli razmišlja<br />
dosledno o naravi, ne bo našel na njenem področju<br />
nobenega mesta, kjer ne obstaja zakonitost vzroka in<br />
posledice. In zato, ker le-ta prevladuje v naravi, se<br />
mora pojaviti moč, ki lahko uniči njeno veljavnost. To
obzorja<br />
je moč moralnega sveta, ki je znotraj splošne človeške<br />
narave in vsebuje znotraj sebe silo, ki se lahko prebije<br />
skozi zakonitosti narave. To se prav gotovo ne dogaja s<br />
pomočjo čudežev, temveč s pomočjo človekovega duhovnega<br />
razvoja.’ 11<br />
Na ta način smo prispeli od dejanskega protislovja<br />
med fizičnim in moralnim svetom do odkritja, da je<br />
znotraj človeka področje, kjer obstaja most med tema<br />
dvema svetovoma. ‘Vsa naša preučevanja vodijo do<br />
ugotovitve, da to, kar je bilo doslej povedano, ni zgolj<br />
teoretično protislovje, temveč dejanski proces, ki se<br />
odvija v človeški naravi. Mi ne živimo zgolj z namenom,<br />
da občutimo skozi življenje to protislovje, temveč<br />
je naše notranje življenje trajen proces uničevanja tega,<br />
kar se razvija kot zakon vzroka in posledice v zunanji<br />
naravi. Mi ljudje v resnici razgradimo te vzročne povezave<br />
znotraj nas. To, kar je zunaj fizični in kemični<br />
proces, se v nas razvije v nasprotno smer, proti drugi<br />
strani. Seveda bomo to pravilno razumeli samo, če<br />
upoštevamo zgornjega in spodnjega človeka – če s pomočjo<br />
zgornjega človeka dojamemo to, kar se pojavi iz<br />
metabolizma v aktivnostih proti-mehaniziranja, proti-fizikaliziranja<br />
in proti-kemiziranja. Če poskusimo<br />
razumeti to proti-materializiranje v človeškem bitju,<br />
potem nimamo tu samo logično teoretično protislovje<br />
znotraj nas, temveč imamo resnično dogajanje – proces<br />
človeškega razvoja, človeškega nastajanja, ki sam<br />
po sebi deluje nasproti zakonom naravne vzročnosti.<br />
Bistvo človeškega življenja je v tem dvoboju. In izraz<br />
tega prizadevanja, ki se odvija ves čas znotraj nas, je<br />
povzet v zavedanju: Jaz sem svoboden!’ 12<br />
Tu se soočamo z eno od najbolj pomembnih skrivnosti<br />
človeškega bitja. ‘Na eni strani imamo sistem zvezd, ki<br />
v določenem pogledu vsebuje mesec. Na drugi strani<br />
je sistem, kateremu pripada sonce. Ta dva sistema se<br />
medsebojno prepletata in delujeta skupaj. Vendar se<br />
motimo, če uporabljamo isti zakon za oba. Vesolje, v<br />
katerem smo umeščeni, ima dva izvora, vendar smo<br />
postavljeni tako, da se ta dva toka stekata v nas. V ljudeh<br />
se zlivata skupaj. Predstavljate si, da bi se samo to,<br />
kar priznava znanost – gibanje snovi in tako dalje – odvijalo<br />
v človeškem organizmu. To bi se razširilo preko<br />
celotnega organizma, vključno z možgani in čutili. Kaj<br />
bi bila potem posledica, ko bi se ta metabolizem razširil<br />
do možganov? Posledica bi bila, da ne bili nikoli sposobni<br />
imeti zavedanja o našem lastnem mišljenju. Kisik,<br />
železo in druge snovi, ogljik in tako naprej – o teh<br />
snoveh bi morali reči, da razmišljajo v nas v njihovih<br />
medsebojnih odnosih. Toda dejstvo je, da se ne zavedamo<br />
nobene od teh stvari. To kar imamo kot dejstvo<br />
zavedanja, je vsebina našega duševnega življenja. Ta<br />
lahko obstaja zgolj s pomočjo dejstva, da ti materialni<br />
procesi razpadejo in se uničijo, in da v nas dejansko ne<br />
obstaja ohranitev energije in snovi, temveč se s pomočjo<br />
uničenja snovi v nas ustvari prostor za razvoj našega<br />
miselnega življenja. Dejansko je človek prizorišče, na<br />
katerem se odvija resnično uničenje snovi.’ 13<br />
In kje se odvijajo ti procesi, ki se jih v našem vsakdanjem<br />
življenju sploh ne zavedamo? To se dogaja vsepovsod,<br />
kjer človekov ‘Jaz vstopi neposredno v fizično<br />
telo vzdolž živčnih poti in se na ta način razveja<br />
preko celotnega telesa. Kadarkoli Ego-organizacija<br />
deluje neposredno vzdolž živčnih vlaken, ima to za<br />
nujno posledico uničevalen učinek na organizem. Tu<br />
duh vstopa naravnost v fizično snov in kadarkoli duh<br />
vstopi v fizično snov neposredno, se pojavi uničevalni<br />
proces.’ 14<br />
In kaj ima vse to opraviti z vprašanjem človeške svobode?<br />
‘V današnjih časih je znanost pripravljena prepoznati<br />
v človeku zgolj zakone narave. Vendar so v tem<br />
središču uničevanja 15 zakoni narave združeni z moralnimi<br />
zakoni. Tu so naravni in moralni zakoni eno.<br />
Znotraj človeka je snov in istočasno z njo vsi naravni<br />
zakoni uničeni in anulirani, vrženi nazaj v kaos, iz<br />
katerega se je sposobna pojaviti nova narava, ki je popolnoma<br />
prežeta s tistimi moralnimi impulzi, ki jih mi<br />
položimo vanjo. Mi imamo moč, da znotraj te praznine<br />
povzročimo rojstvo dobrega. To naredimo tako, da namesto<br />
impulzov in instinktov, ki so omejeni na delovanje<br />
v smeri egoizma, vlijemo v to središče uničevanja<br />
moralne in etične ideje. Potem se prav v tem središču<br />
uničevanja pojavijo semena za prihodnje svetove. Na<br />
ta način mi kot ljudje sodelujemo v porajanju svetov.’ 16<br />
Tu imamo primer, kako lahko s pomočjo razlag duhovne<br />
znanosti razvijemo razumevanje tudi takšnega<br />
zapletenega vprašanja, kot je vprašanje človeške<br />
svobode. Šele s pomočjo uvida, da ljudje sodelujemo<br />
pri ustvarjanju okoliščin, v katerih bomo živeli v prihodnosti,<br />
se namreč lahko ovržejo še zadnji dvomi o<br />
obstoju ideala svobode in to kljub temu da smo ljudje<br />
še vedno tudi pod vplivom duhovnih zakonitosti, ki<br />
se jih bolj ali manj jasno zavedamo, kadar uporabimo<br />
besedo usoda oziroma karma. Kajti človek ni zgolj rezultat<br />
tega, kar se je odvijalo v preteklem razvoja brez<br />
njegovega zavedanja, temveč je sedaj v položaju, kjer<br />
bo njegova prihodnost rezultat njegovega osebnega<br />
angažiranja. ‘V preteklosti, ko so sile človekovega mišljenja<br />
prihajale iz še vedno živega makrokozmosa, le-te<br />
niso omogočale temelj za zavedanje njegovega obstoja.<br />
Te sile so živele kot sile rasti v človeku, ki pa še ni<br />
imel sposobnosti samozavedanja. Sile mišljenja same<br />
po sebi ne smejo posedovati lastnega življenja. Le zaradi<br />
tega ker so mrtve sence tega, kar je bilo nekoč v<br />
prvotnem vesolju živo, lahko sedaj preskrbijo osnovo<br />
za svobodno samozavedanje človeka.<br />
13
širimo<br />
Po drugi strani ima človek svoj delež v klitju novega<br />
življenja na Zemlji, od katerega poseduje sile volje. Te<br />
sile so resnično življenje, vendar v njegovem pravem<br />
jedru človek ne sodeluje zavestno. Globoko v njegovi<br />
notranjosti so sile volje, ki izžarevajo svoje življenje v<br />
njegove miselne sence. Le-te se pretakajo skozi sile volje<br />
in skozi to pretakanje svobodnih misli, ki se odvija<br />
v novo nastajajočem življenju zemeljske narave, vstopa<br />
v tem obdobju duše zavesti v človeka svobodno samozavedanje.’<br />
17 Tu vidimo, da ‘je izraz svobodna volja<br />
sam po sebi nepravilen, kajti človek postaja svoboden<br />
s pomočjo stalnega naraščanja znanja, skozi dviganje<br />
vedno višje in z vedno večjim vraščanjem v duhovni<br />
svet. S to aktivnostjo se napolnjuje z vsebino duhovnega<br />
sveta, in na ta način postaja v vedno večji meri<br />
dirigent svoje lastne volje. To kar postane svobodno,<br />
ni volja, temveč človek, ki prežame samega sebe s tem,<br />
kar lahko spozna in vidi v duhovnem svetu.’ 18 V takih<br />
primerih postanemo ljudje arhitekti našega prihodnjega<br />
življenja. In tako kot mora arhitekt upoštevati<br />
lastnosti materialov, sposobnosti graditeljev in druge<br />
obstoječe okoliščine, ga to seveda ne omejuje v kreiranju<br />
novega bivališča. Edina stvar, ki ga lahko resnično<br />
omejuje, je pomanjkanje ustvarjalnih idej.<br />
V sedanjem obdobju človeškega razvoja, ko smo zgolj<br />
na začetku razvoja etičnega individualizma, nam je<br />
lahko zavedanje o naših skritih zmožnostih v veliko<br />
vzpodbudo. ‘Poznavanje človeške vrednosti, občutje<br />
za človeško dostojanstvo, hotenje, ki izhaja iz ljubezni<br />
do človeštva – to so najlepši življenjski plodovi, ki<br />
jih vzgaja človek, kadar sprejme vase to, kar mu je podarjeno<br />
s strani duhovne znanosti. Kajti ta duhovna<br />
znanost deluje skozi voljo tako, da doseže to, kar je v<br />
Filozofiji svobode opisano kot moralna intuicija. Njena<br />
moč se pretaka v človekovo življenje v obliki moralnih<br />
idealov. Moralne intuicije so postopoma prežete s tem,<br />
kar je resnična ljubezen, in na ta način lahko postanemo<br />
ljudje, ki delujejo svobodno iz ljubezni, ki izvira iz<br />
naše lastne individualnosti.’ 19<br />
Ko se seznanimo s skritim ozadjem, ki omogoča našo<br />
svobodo, bi morda bolj poetična duša izrekla tole hvalnico:<br />
‘Svoboda, ti prijazno človeško ime, ljubljeno s<br />
strani vseh, ki so krepostni; v tebi obstaja vse, kar moja<br />
človečnost najbolj ceni in kar me ne sili, da bi postal<br />
sluga komurkoli. Ti ne predpisuješ nobenega zakona,<br />
temveč čakaš na to, kar bo moja dejavna ljubezen sama<br />
prepoznala za zakon, zato ker se čuti nesvobodno nasproti<br />
vsakemu zakonu, ki se mi ga vsiljuje.’ 20 Kajti le<br />
na ta način lahko govorimo o obstoju resnične svobode,<br />
tega velikega ideala sedanjega in prihodnjega človeškega<br />
razvoja.<br />
Opombe:<br />
1, 11, 19, 20 Steiner, Stuttgart, Fruits of Anthroposophy, 5.09.1921<br />
2, 3, 4 Steiner, Mystery of the Universe, Dornach, 9.04.1920<br />
5, 6, 7 Steiner, The Philosophy of Spiritual Activity – A Philosophy of Freedom,<br />
Rudolf Steiner Press, 1992<br />
8 Steiner, Original Impulses for the Science of the Spirit, Berlin, 29.01.1906<br />
9 Ta izraz izhaja iz duhovne ureditve vesolja, kjer obstajajo različna področja<br />
na osnovi tega, da v njih delujejo duhovna bitja, ki pripadajo različnim<br />
hierarhijam. Onstran zodiaka pa je področje, kjer so aktivne<br />
glavne ustvarjalne sile vesolja, ki jih zaobjema pojem Oče-Sin-Sveti<br />
Duh. Tu je tudi izvor našega višjega Jaza.<br />
10 Steiner, Mystery of the Universe, Dornach, 18.04.1920<br />
12 Steiner, Man as a Being of Sense & Perception, pp52<br />
13 Steiner, Mystery of the Universe, Dornach, 14.05.1920<br />
14 Steiner, The Invisible Man Within Us, Dornach, 11.02.1923<br />
15 To središče uničevanja seveda ni mišljeno v fizičnem smislu, saj se to<br />
dogajanje odvija na eteričnemu nivoju.<br />
16 Steiner, Cosmosophy, Dornach, 24.09.1921<br />
17 Steiner, Anthroposophical Leading Thoughts, Rudolf Steiner Press, 1985<br />
18 Steiner, Manifestations of Karma, Hamburg, 28.05.1910<br />
How We Can Become Really Free Human Beings<br />
In the present we have on the one hand the necessity of natural science, and on the other absolute divine<br />
prescience. In neither case can one speak of human freedom. But man does feel responsibility, he feels<br />
moral impulses; he must therefore recognize a moral world.<br />
14<br />
This contradiction can be overcome because of the<br />
fact that inside human beings the material processes<br />
break down and destroy themselves, and<br />
thus inside us there actually is no conservation of<br />
energy and substance, but room is made by the annihilation<br />
of substance for the development of our<br />
thought-life. In this source of destruction the natural<br />
laws and moral laws are one. We have the power<br />
within this nothingness to cause good to arise, if instead<br />
of our instincts and im¬pulses, which are bound<br />
to work toward the direction of egotism, we pour into<br />
our moral and ethical ideals. Then in this very centre of<br />
destruction the seeds of future worlds arise. Then we,<br />
as human beings, take part in the coming into being of<br />
new worlds.
obzorja<br />
Ali obstajajo realne<br />
možnosti za bistvene<br />
spremembe v<br />
organiziranosti<br />
odnosov v družbi<br />
Rajko Atanacković<br />
Iz meseca v mesec, skoraj lahko rečemo iz dneva v<br />
dan, je vse bolj resno stanje, v kakršnem je družbeni<br />
in ekonomski sistem, pa tudi demokracija nasploh.<br />
Še več, vse bolj se govori o kolapsu celega sistema.<br />
Kljub temu pa ni videti rešitve, ki bi bila plodna, ki bi<br />
vzdržala in bila sposobna preživeti in ki bi izključila<br />
negativne strani sedanjega družbenega sistema.<br />
Pred letom in pol (dvema in pol; op.), ko sem pisal<br />
osnovo za ta tekst, je bilo stanje težko, vendar je bila<br />
zavest o globini in strukturalnih osnovah tekoče krize<br />
manj prisotna. Danes je jasno skoraj vsem, v vsej<br />
širini političnega spektra in tudi globalno, da so spremembe<br />
neizogibne in da ne morejo biti površinske. Pa<br />
vendar, četudi so se ljudske množice premaknile in bo<br />
ta sila pridobivala na hitrosti, večina ljudi še zmeraj ne<br />
ve, kakšne naj bodo zahteve in v katero smer naj bo<br />
usmerjena ta silna ljudska energija, da se ne bi ponovile<br />
napake iz preteklosti in da bi prišli do boljših rešitev.<br />
Kakor da ni takšnih rešitev, ki bi vsebovale zares delujoče<br />
spremembe, takšne spremembe, ki bi istočasno<br />
lahko inspirirale boljši del človeštva, pri tem pa ne<br />
vodile v rast bodočih konfliktov in bojev med ljudmi.<br />
Največja nevarnost so konzervativne in nazadnjaške<br />
sile, ki so infiltrirane v vse pore moderne družbe, in<br />
lahko izkoristijo inertnost in uspavanost velikih ljudskih<br />
množic in tako sabotirajo smer in težišče, na katerih<br />
morajo sloneti plodne rešitve.<br />
Vsakdo, ki razmišlja o teh problemih, vključno z nevarnostjo<br />
za življenjsko okolje in seveda o pomanjkanju<br />
duhovnih vrednot v vsakdanji borbi za preživetje,<br />
tvega, da bo označen kot idealist ali pa da se uvrsti<br />
med staromodno razdelitev na socializem in kapitalizem<br />
in vse, kar se temu prilepi še zgodovinsko. Takšne<br />
obrazce ramišljanja moramo ukiniti zaradi prihodnosti<br />
in napredka. Najgloblji problem je v tem, da je večina<br />
besed, ki jih danes uporabljamo, izgubila svoj izvoren<br />
pomen kot orodje za pravo razmišljanje in so postale<br />
fraze brez tistih najpomembnejših sestavin, ki so lahko<br />
zdrava hrana za misli. Misli je treba pripeljati v stvarnost<br />
z zavestnim naporom, pri tem pa se čim manj<br />
naslanjati na simpatijo in antipatijo, ne glede na to, ali<br />
prihajajo iz tradicionalno levih ali desnih strani. Vsako<br />
resno razmišljanje nas zlahka izvleče s področij umirajočih<br />
ideologij in stvarnost, s katero smo soočeni, dobiva<br />
sveže, žive in realistične obrise. Takrat doživljamo<br />
tudi pojme, kot sta delo in kapital, na nov, svež način<br />
in vidimo, da nista le tisto, kar nas uči stara ekonomska<br />
teorija, temveč del večje celote življenja.<br />
Najprej; ni dvoma, da smo danes del popolnoma razvite,<br />
globalne svetovne ekonomije.<br />
Če opazujemo lokalne državne ekonomije, imajo v odnosu<br />
do svetovne ekonomije funkcijo, ki je analogna<br />
funkciji celic v organizmu. Tukaj je malo možnosti za<br />
zdravo rast, je pa veliko možnosti za zdravo razporeditev<br />
tega, kar se že proizvaja in tisto, kar se proizvaja,<br />
je plod skupnega delovanja uporabljene inteligence in<br />
narejenega dela na naravnih virih. Problem je v tem,<br />
kako doseči, da bo inteligenca uporabljena vsesplošno,<br />
ne le za doseganje profita za t.i.'lastnike kapitala',<br />
saj tako kot se uporablja sedaj, je za splošno ljudsko<br />
dobrobit izgubljena inteligenca. V to se lahko prepriča<br />
vsak, če se resno loti eksperimenta, da vse, kar počne<br />
v nekaj dneh, dela v splošno ljudsko dobro. Opazil<br />
bo, da bo želel delati drugače kot običajno. S tem je<br />
povezana še ena sprememba, ki bo večini zgledala revolucionarno,<br />
v resnici pa je povsem razumna, tako s<br />
15
širimo<br />
stališča posameznika, kot družbe. Najemno delo je treba,<br />
kjerkoli je to mogoče, destimulirati in ga zamenjati<br />
za svobodno, kreativno delo.<br />
Če hočemo narediti, kar je potrebno, se moramo naučiti<br />
prostovoljno, svobodno ter na pristen način delati<br />
z drugimi, tako da resnično skrbimo en za drugega,<br />
kakor da smo pripadniki velike, zdrave družine, saj v<br />
vsakem primeru to, kar nam je potrebno, dobimo z delom<br />
drugih. Danes je vsepovsod prisotna delitev dela,<br />
nihče ne dela samo za sebe ...<br />
Noben človek ni izoliran kot osamljen otok.<br />
Denar je samo orodje, sredstvo, ki pomaga v menjavi,<br />
menjava pa je v ekonomiji to, kar je v živem organizmu<br />
cirkulacija krvi.<br />
Ni potrebno, da denar tiskajo države ali banke, denar<br />
je lahko karkoli, za kar se ljudje dogovorijo, da je menjalno<br />
sredstvo. To potem predstavlja določeno vrednost,<br />
ki je v zakonsko odmerjenem odnosu do vrednosti<br />
drugih dobrin.<br />
Tako se lahko npr. fižol uporabi kot denar, če se o tem<br />
doseže dogovor.<br />
V današnjem času je očitno, da so v denarju skrite<br />
mnoge kvalitete, ki mu po naravi stvari ne pripadajo.<br />
Vrednost denarja je neprestano potvorjena glede na<br />
določene posamezne interese in to se v glavnem dogaja<br />
na način, ki ga je lahko prezreti. Resnična cena blaga<br />
je običajno skrita.<br />
Resnično ceno je vedno znova mogoče določiti z neposredno<br />
komunikacijo med proizvajalci, distributerji<br />
in potrošniki.<br />
V primeru, da ne bomo oživeli in pozdravili ta avtentični<br />
odnos, naša prihodnost ne bo pokazala znakov<br />
ozdravitve niti ne bo tisto, kar bo proizvedeno, popolnoma<br />
porabljeno (potrošeno) oz. bolj natančno, ne bo<br />
mehanizmov, da se proizvaja tisto, kar je ljudem resnično<br />
potrebno.<br />
Vse več ljudi prihaja do zaključka, da bi morali hitro<br />
doseči spremembo v stališčih in vrednotah, ki so pretežno<br />
prisotne v družbi. Mnogi polagajo svoje upanje<br />
v visoke duhovne vrednosti in nesebičnost, ki sije iz<br />
velikih svetovnih religij, kot so budizem, krščanstvo in<br />
islam.<br />
Ravno tako se čuti prisotnost vse večje razširjenosti<br />
svobodne duhovnosti, ki je v današnjem času obogatila<br />
življenja mnogih. Vendar ne moremo upati, da bo<br />
ta duhovnost resnično dosegla svoj cilj, če ne čuvamo<br />
pazljivo njene svobode.<br />
To pomeni, da ne smemo dovoliti, da bi ekonomski in<br />
posamezni korporacijski interesi tistih, ki imajo ekonomsko<br />
moč – danes - odločali o tem, kaj in kako bomo<br />
učili na naših šolah in naših univerzah. Istočasno naša<br />
znanost in raziskave ne bi smele biti financirane s strani<br />
predstavnikov teh posameznih interesov, torej tistih,<br />
ki so si nagrabili ogromno bogastvo.<br />
Enostavno povedano, ekonomski del družbe in tisti<br />
del, ki se ukvarja z duhovno proizvodnjo, bi morala<br />
imeti določeno neodvisnost v medsebojnih odnosih.<br />
Duhovno življenje in proizvodnja duhovnih dobrin bi<br />
morala biti svobodna, medtem ko ekonomija ne sme<br />
imeti takšne svobode. Vodilni princip v ekonomiji bi<br />
moral biti skupna dobrobit in vzajemnost.<br />
Resnična demokracija naj bo obnovljena, to je potrebno<br />
tudi zaradi kontroliranja tega procesa na najboljši<br />
način. Za demokracijo je potrebno vse ljudi smatrati<br />
za enake v njihovih človeških pravicah, ki vključujejo<br />
tudi pravico do informacij in pravico do sprejemanja<br />
učinkovitih odločitev, ki se tičejo življenja ljudi in skupne<br />
dobrobiti.<br />
Tako je treba slišati vsako mnenje in ga premisliti v<br />
tistem, kjer zajema interes vsakega pripadnika družbe.<br />
Tukaj naj vlada pravica večinskega odločanja brez<br />
izjem.<br />
V tem smislu imamo v osnovi tri načine sprejemanja<br />
odločitev ali vladanja znotraj družbe. V politični sferi<br />
vlada večina, v duhovni sferi vlada svoboda za vsakega<br />
posameznika (tukaj ni potrebno vsiljevanje večine)<br />
in v ekonomiji vlada asociativni pristop, kjer je treba<br />
dovoliti, da se cene, kot tudi podjetja, svobodno oblikujejo<br />
na tržišču in kjer se proizvajalci, distributerji in<br />
potrošniki srečujejo s svojo osebno izkušnjo, ki temelji<br />
na njihovem posebnem ekonomskem položaju.<br />
Torej, ali to spominja na socializem ali bolj na<br />
kapitalizem?<br />
Ali ima mogoče ta rešitev najboljše od obeh? Pravzaprav<br />
ta ideja ni čisto nova. Razvita je med 1917. in 1922.<br />
letom ob koncu prve svetovne vojne, predstavil pa jo je<br />
avstrijski filozof dr. Rudolf Steiner.<br />
To je ideja družbene tročlenosti ali ideja tročlenega<br />
družbenega sistema.<br />
Ta isti človek, dr. Rudolf Steiner, je avtor in ustanovitelj<br />
danes široko razprostranjenega waldorfskega izobraževanja,<br />
v novejšem času pa je tudi v strokovnih<br />
krogih kmetijskih ekologov priznan kot utemeljitelj<br />
bio-dinamične kmetijske proizvodnje, ki je je ekološko<br />
najbolj zdrav sistem obdelovanja zemlje.<br />
16
obzorja<br />
On je mislil, da se sodobna družba ne more organizirati<br />
na drugih osnovah in da zaradi svoje narave zahteva<br />
organizacijo na ta tročleni način, saj bo v nasprotnem<br />
primeru padla v diktaturo ali dekadenco.<br />
Nekateri ljudje trdijo, da je Steiner rekel, da ne bo mogoče<br />
uvesti sistema tročlenega družbenega organizma,<br />
potem ko je bila za to zamujena priložnost po prvi svetovni<br />
vojni. Šele na začetku 21. stoletja naj bi ekonomska<br />
in družbena kriza zahtevali, da se ta sistem uvede<br />
brez odlašanja.<br />
V zadnjih dveh letih (treh, op.), ko mnogi veliki ljudje,<br />
tudi Dalajlama, ljudje, ki prihajajo iz zelo različnih<br />
področij družbenega delovanja, raziskujejo možnosti<br />
za boljšo prihodnost sveta, obstajajo obnovljeni poskusi,<br />
da bi izločili nekatere koristne plodove marksistične<br />
teorije, ki je bila nekaj časa pozabljena.<br />
Vendar ima marksistična teorija kljub nekaterim koristnim<br />
uvidom nekaj pomembnih stališč, ki se ne skladajo<br />
s svobodo posameznika, to pa je bilo lepo opisano<br />
v literaturi, ki oporeka temu pristopu.<br />
Mislim, da je pomembno, da se seznanimo z vsemi<br />
možnostmi, ki so pred nami, če želimo ukrepati.<br />
Kdo bi vedel? Mogoče bo prihodnost še boljša, kot si<br />
danes lahko predstavljamo.<br />
Če resnično želimo v družbi popraviti, kar je potrebno,<br />
in tudi pomagati našemu planetu in življenju na njem,<br />
je bolje, da se ne opiramo na koncepte, kot je razredna<br />
borba ipd., temveč je dosti bolj zaželeno, da poskušamo<br />
odkriti, kako bi lahko dosegli napredek brez potapljanja<br />
v nasilje ali kakršnokoli vrsto vojnega spopada.<br />
Takšnega 'napredka' smo imeli menda dovolj v 20. stoletju.<br />
<br />
prevedla Breda Pavlovič<br />
Sedem akupunkturnih<br />
točk 2. del<br />
Drago Purgaj<br />
4. Vzpostavljanje odprtega in transparentnega<br />
denarnega sistema<br />
Četrta akupunkturna točka zadeva evolucijo denarja<br />
in kapitala. Bernhard Lietaer v svojem delu Prihodnost<br />
denarja (The Future of Money) trdi, da je največji problem<br />
sedanjega denarnega sistema v njegovi preveliki<br />
eficientnosti. Ta sistem se osredotoča na kratkoročne<br />
finančne profite, ki povzročajo neslutene stranske<br />
učinke, ki uničujejo dolgoročno vitalnost, stabilnost<br />
in preživetje sistema samega. Njegova usmeritev nosi<br />
sestavine Wallstreet - kapitalizma, za katerega je značilno,<br />
da privatizira profite, istočasno pa socializira<br />
izgube.<br />
Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je: Kaj je dejanska<br />
naloga denarja in v kakšnem odnosu mora biti finančni<br />
sektor do realnega gospodarstva? Profiti finančnega<br />
sektorja so med leti 1973 in 1985 poskočili iz 16% na<br />
41%. Ali to pomeni, da je finančni sektor res toliko prispeval<br />
k vrednosti gospodarstva? Kar pozabljamo, ko<br />
Wallstreet - financarji govorijo o ustvarjeni vrednosti,<br />
je, da denar ni blago in da denar nima vrednosti brez realnega<br />
gospodarstva, od katerega je odvisen. Če denar<br />
ni blago, kot so to drugi produkti, ga moramo pričeti<br />
pojmovati drugače. Kaj je potemtakem denar? Denar<br />
uteleša sorazmerje oziroma vrednost gospodarstva.<br />
Denar je pravica, do ustreznega vrednostnega deleža<br />
(posesti ali storitve), ki ga ustvari realno gospodarstvo.<br />
Denar je za realni sektor to, kar je za človeka krvni obtok,<br />
ki pri življenju ohranja vse dele telesa. To pomeni,<br />
da morajo institucije, ki skrbijo za cirkulacijo denarja<br />
po kolektivnem gospodarskem organizmu delovati<br />
tako, da oskrbujejo celoten organizem ter da denarja<br />
ne plenijo. Nesmiselno tlačenje denarja v finančni sistem<br />
ne koristi realnemu sektorju. Nasprotno, že uveljavljena<br />
praksa plačil bonusov preko finančnega sistema<br />
kaže, da to gospodarstvo uničuje.<br />
Jedro argumentacije ne cilja v propad individualne<br />
etike ampak v samo formo sistema. Današnji sistem<br />
sestoji iz presežka denarja in kapitala na področjih, ki<br />
ustvarjajo visoke profite, čeprav ta področja ne prinašajo<br />
velikih koristi za okolje in socialo. Po drugi strani pa<br />
imamo področja, kjer denarja primanjkuje, čeprav so<br />
družbeno zelo pomembna. Slednja sicer ne ustvarjajo<br />
17
širimo<br />
18<br />
finančnih profitov, imajo pa visok socialni donos. Situacija<br />
je torej takšna, da je preveč denarja na področjih,<br />
ki niso tako zelo družbeno pomembna in premalo na<br />
področjih, kjer bi bila vlaganja nemudoma potrebna.<br />
Zakaj je temu tako? Zato, ker je današnji sistem tako<br />
naravnan. Rešitev je, da ga ponovno premislimo in<br />
preoblikujemo tako, da bodo področja uravnotežena.<br />
V nasprotnem primeru lahko pričakujemo ponovne<br />
zlome. Potrebujemo sistem, ki bo služil različnim gospodarskim<br />
in družbenim področjem, njihovim različnim<br />
razvojnim ter finančnim potrebam in dejavnostim.<br />
Ali že lahko mislimo denar tako, da bo bolje služil gospodarskim<br />
in socialnim potrebam? Lahko! Primer je<br />
odločitev Billa Gatesa in Warrena Buffeta, da levji delež<br />
premoženja preneseta na fundacijo Bill & Melinda<br />
Gates Fundation, ki investira v projekte s socialno misijo.<br />
Pri tem ne gre le za velikopotezno gesto izjemnih<br />
osebnosti, pač pa za nov pomen, ki ga denar dobiva s<br />
tem ko se iz področja, ki je prekapitalizirano, pretaka<br />
na področje, ki je podkapitalizirano ter tako izravnava<br />
siceršnja neravnovesja.<br />
Naslednji primer je vzpostavljanje komplementarne<br />
valute, ki podpira regionalno gospodarstvo ter preko<br />
številnih ekoloških in okoljskih projektov prinaša neposredne<br />
koristi svojemu okolju. Lokalna komplementarna<br />
valuta lahko pomembno prispeva tudi k zmanjšanju<br />
valutnih tveganj.<br />
Tretji primer pa je predlog, da Wallstreet - sistem prične<br />
delovati kot odprta in transparentna web - platforma,<br />
ki bi omogočala neposredno povezavo med lastniki<br />
kapitala in tistimi, ki denar potrebujejo. Takšne<br />
platforme že obstajajo. Primer je organizacija www.<br />
prosper.com, kjer posojilodajalec in posojilojemalec<br />
stopita v neposredno zvezo. Omenjena organizacija<br />
ima že preko milijon uporabnikov. Podobna platforma<br />
obstaja tudi v Nemčiji (www.betterplace.org).<br />
5. Kreiranje odprtokodnih tehnologij za<br />
družbene inovacije<br />
Peta akupunkturna točka zadeva evolucijo tehnologij.<br />
Tehnologije in dostop do njih so odločilne za mnoge<br />
kompleksne izzive družbe 21. stoletja. Katere povezave<br />
so tukaj pomembne? En aspekt je, da se visoko<br />
interesanten razvoj patentnih pravic preoblikuje v odprtokodne<br />
tehnologije. Drugi aspekt je, da se spremeni<br />
narava tehnologij: iz orodja (kot je npr. kladivo) preko<br />
sistema (kot je npr. Microsoft Office, ki ponuja celo paleto<br />
možnih aktivnosti, integriranih v ta isti sistem) v<br />
odprtokodno platformo (kot npr. internet), ki omogoča<br />
prosti dostop kreativni in visoko kooperativni družbi<br />
(kjer se izmenjujeta svoboda in kreativnost).<br />
Tretji aspekt pa je, da se globalno gledano levji delež<br />
raziskav in razvoja udinja komercialnemu profitu in<br />
ne socialnim potrebam. Iz tega razloga farmacevtska<br />
podjetja zanemarjajo slabitve prihodkov afriških prebivalcev,<br />
iz istega razloga avtomobilski koncerni zanemarjajo<br />
problem odsluženih avtomobilov itd.<br />
V zvezi z velikimi izzivi klimatskih sprememb in svetovno<br />
revščino nam je jasno, da sta potrebna dva ukrepa:<br />
obsežne javne in privatne naložbe v izvorne tehnologije<br />
za trajnostno preobrazbo ter vzpostavljanje<br />
takšnega dostopa do teh tehnologij, ki bi imel funkcijo<br />
globalnega vzvoda. Z drugimi besedami: dostop do<br />
omenjenih tehnologij se ne sme omejevati na način, kot<br />
je danes v veljavi. To še posebej velja za regije, ki so v<br />
zaostanku in nove tehnologije nemudoma potrebujejo,<br />
vendar si jih ne morejo privoščiti.<br />
Končno sta esenca tehnologij in moč, ki poganja gospodarstvo<br />
eno in isto: To je ustvarjalna sposobnost ljudi!<br />
Izvorni pomen pojma tehnologija prihaja iz grške besede<br />
techne in pomeni umetnost. To, s čimer se navsezadnje<br />
ukvarja vsak človek, je ustvarjanje dobrin.<br />
Gre za sposobnost s pomočjo katere pridemo v stik z<br />
ustvarjalnostjo. Prav to pa je tudi končni cilj tehnologij.<br />
6. Ustanovitev globalne politično-vodstvene šole<br />
za zeleno preobrazbo<br />
Šesta akupunkturna točka zadeva evolucijo vodenja in<br />
izobraževanje. Katere specifične sposobnosti so odločilne<br />
za našo misijo v 21. stoletju, ne glede na to ali<br />
gre za gospodarstvo, socialno podjetništvo, vodenje,<br />
medije ali druga delovna področja?<br />
Scharmer na prvo mesto postavlja način reševanja<br />
problemov. Tako v avtomobilski kot računalniški industriji,<br />
zdravstveni ali šolski vzgoji, vladni službi ali<br />
drugod, je način vedno isti: vodstva nastale probleme<br />
rešujejo s splošno večino. Preko tega ne gre nikoli.<br />
Toda menedžerji in vodstva imajo danes probleme, ki<br />
od njih zahtevajo počasno ponotranjanje, preobražanje,<br />
povezovanje, sledenje in pričutenje. Temu, kar bi<br />
želeli, da se zgodi, se morajo odpreti ne glede na lastna<br />
prepričanja. Hkrati morajo vse to izvajati skupaj. In ko<br />
se utrne iskra inspiracije, se morajo nanjo skoncentrirati<br />
in na njej delati. Graditi majhne prototipe za prihodnost<br />
- male eksperimente, ki omogočajo raziskovanje<br />
prihodnosti.<br />
To so sposobnosti, ki so danes potrebne v vsakem<br />
poklicu, v vsaki industrijski panogi in v vseh kulturah.<br />
Vendar pa teh sposobnosti ne učijo v nobeni šoli<br />
in prav to je slepa pega današnjega visokega šolstva.<br />
Če želimo to spremeniti, se moramo posloviti od
obzorja<br />
uveljavljenih metod učenja, kajti te so povečini preživeli<br />
ostanki srednjega veka.<br />
In kaj nam potem ostane? Nič! In prav na tej točki se<br />
pričenja prihodnost. Ta prosti tek je mesto možnosti,<br />
kjer se lahko vzpostavi nov način učenja in nova oblika<br />
visokega šolstva.<br />
V zvezi s to obliko je potrebno poudariti tri vire, ki so<br />
bistveni:<br />
1. dojemanje družbenih izzivov kot trajnostne<br />
preobrazbe, ki vzpodbuja partnerstvo, situativno<br />
ter interdisciplinarno angažiranost<br />
2. učne metode, ki pri študentih porajajo vprašanja,<br />
aspiracijo in zavest<br />
3. uvajanje metod in orodij socialne tehnologije, ki<br />
dopuščajo, da osvetlimo prihodnost<br />
Če s tem povežemo še nekaj bazičnih znanj o zadevah<br />
kot so denar, vodenje financ, sistemska teorija in če<br />
nekaj ročnih orodij preoblikujemo v moderne sisteme,<br />
bomo dobro pripravljeni na izzive tega stoletja.<br />
Danes obstaja zelo malo povezav med ljudmi, ki delajo<br />
v tej smeri. Ali ne bi teh inovativnih in navdiha polnih<br />
ljudi povezali v globalno raziskovalno šolo, kjer bi prihajalo<br />
do izmenjave znanj. Lahko bi ji nadeli npr. ime<br />
'G-school' za zeleno, generativno politično-raziskovalno<br />
visoko šolo za preobrazbo gospodarstva in družbe?<br />
Morda bi ta mreža prototipov vnesla novo življenje v<br />
sicer stare, umirajoče institucije univerz?<br />
7. Javna zavest in poglabljanje demokracije<br />
Sedma akupunkturna točka zadeva našo lastno evolucijo,<br />
nas kot konzumentov, uporabnikov in državljanov.<br />
Današnja družba sestoji v glavnem iz treh sektorjev:<br />
gospodarskega, državnega in civilnega. V teh<br />
sektorjih srečujemo štiri različne oblike komuniciranja:<br />
Prva oblika je memoriranje (Downloads - enostranska,<br />
manipulativna, kot npr. politična ali ekonomska propaganda).<br />
Druga oblika je debata (dvosmerna, transakcionalna).<br />
Tretja oblika je dialog (multilateralen, reflektirajoč)<br />
in četrta je oblika, ki jo Scharmer poimenuje<br />
Presencing (multilateralen in transformativen).<br />
Kapitalizem 1.0 je omejen na prva dva tipa komunikacije.<br />
Naša naloga pa je, da jakost teh dveh tipov<br />
znižamo in stopimo korak od transakcionalnega k<br />
reflektivnemu in transformativnemu (tri in štiri) tipu<br />
komunikacije.<br />
V modelu kapitalizma 2.0 so združeni prvi trije<br />
tipi. Najvišja dosežena oblika je dialog in čeprav<br />
je dialog precej 'gibka' oblika, je vendarle premalo<br />
transformativna, da bi z njim dosegli resnejši preboj<br />
in inovacije.<br />
V doslej še nerealiziranem družbenem modelu 3.0<br />
bodo prvi trije tipi do neke mere vključeni, vendar pa<br />
bo ta model bolj osredotočen na vzpostavljanje novih<br />
infrastruktur za družbeno prenovo, na pobude za inovacije<br />
in spremembe.<br />
Novosti, ki jih prinaša sedem akupunkturnih<br />
točk<br />
Skupno vsem sedmim akupunkturnim točkam je, da<br />
vsaka od njih podpira enega od odločilnih členov nove<br />
infrastrukture. Scharmer predlaga, da v izogib morebitnim<br />
pomanjkljivostim, pričnemo najprej s širitvijo že<br />
obstoječih in delujočih primerov.<br />
Hkrati s tem moramo ustvariti mesta, ki bodo predstavljala<br />
povezovalno infrastrukturo za srečevanje,<br />
skupno premišljanje ter ustvarjalno delo pionirjev<br />
vseh sedmih akupunkturnih točk, kjer si bodo ti lahko<br />
prisluhnili, izmenjavali znanja, ocenjevali prototipe in<br />
se medsebojno podpirali.<br />
Če še enkrat povzamemo, gre za to, da splet potrebnih<br />
aktivnosti razvijamo v naslednjem vrstnem redu:<br />
1. Nadaljujemo z razvojem konvencionalnih<br />
koordinacijskih mehanizmov za reguliranje<br />
družbene menjave, ki izvira iz vzajemne zavesti<br />
in skupne volje.<br />
2. Vzpostavimo nove oblike lastniških pravic na<br />
način, ki omogoča ekonomsko ovrednotenje<br />
naravnih, kulturnih in socialnih dobrin.<br />
3. Vzpostavimo nove oblike človekovih pravic,<br />
ki zagotavljajo vsem ljudem temeljni dohodek,<br />
zdravstveno oskrbo, izobraževanje in podjetniško<br />
udejstvovanje.<br />
4. Oblikujemo bolje uravnoteženi finančni sistem,<br />
ki področja z viškom investicijskega kapitala,<br />
zaradi visokih finančnih donosov in hkrati<br />
nizkim socialni donosom, izravnava s področji<br />
z visoko socialno-ekološko vrednostjo, ki<br />
se zaradi nizkih finančnih donosov ubadajo s<br />
primanjkljajem investicijskega kapitala.<br />
5. Preusmerimo javne in privatne investicije k<br />
zelenim in socialnim tehnologijam ter pričnemo<br />
z vzpostavljanjem takšnih lastniških pravic, ki<br />
so široko družbeno koristne.<br />
6. Oblikujemo vzgojo-izobraževalni proces za<br />
vodilno kadrovsko strukturo, ki vodi k omejevanju<br />
nesmiselne produkcije in hkrati dovoljuje<br />
učenje nastajajoče prihodnosti.<br />
19
širimo<br />
7. Dvigujemo raven družbene komunikacije in<br />
refleksije, potrebne za poglabljanje procesov<br />
demokracije.<br />
Sliši se veliko, toda vse te stvari so že v nastajanju. Kar<br />
manjka, je to, da se v družbenem smislu vsi skupaj bolj<br />
mobiliziramo in da potrebne ukrepe prepoznamo kot<br />
paket povezanih akupunkturnih točk. V tradicionalni<br />
kitajski medicini ta izraz pomeni celostni pristop<br />
k aktiviranju samozdravilnih moči organizma. To je<br />
povsem enako temu, kar potrebujemo za socialni organizem.<br />
Mi sami smo tisti, ki ta socialni organizem iz<br />
trenutka v trenutek soustvarjamo. Pri tem se moramo<br />
zavedati, da tako imenovani zakoni ekonomije in sociologije<br />
niso enaki tistim, ki veljajo za naravoslovje.<br />
Zakoni, ki urejajo družbo, morajo biti mnogo bližje zavesti<br />
ljudi in če se ta zavest spremeni, potem se spremeni<br />
tudi odnos do zakonov. To pa nas privede nazaj<br />
k slepi pegi aktualnega časa: h kvaliteti zavesti, ki jo<br />
kot človeška bitja delimo. <br />
Viri:<br />
1. Jahresthema, Sektion für Landwirtschaft am Goetheanum,<br />
2012<br />
2. Steiner Rudolf, Wie erlangt man Erkenntnise der höheren<br />
Welten, Berlin, 1904<br />
3. Scharmer C. O., Theory U, Leading from the Future as it<br />
Emerges, Cambidge, 2007<br />
4. Barnes Peter, Capitalism 3.0, San Francisco, 2006<br />
5. Lietaer Bernhard, The Future of Money, London, 2001<br />
Vaje ob strani življenja<br />
Samo Simčič<br />
Odlomki iz del Rudolfa Steinerja: 'Navodila za ezoterično<br />
šolanje' GA 42, 'Kako doseči spoznanja višjih<br />
svetov' GA 10, 'Tajna znanost v osnovi' GA 13<br />
I.<br />
Najprej prikažimo SPLOŠNE ZAHTEVE, ki si jih mora<br />
postaviti vsakdo, kdor hoče razviti v sebi skrite duševno<br />
duhovne (okultne) sile. Te vaje se imenujejo 'Vaje<br />
ob strani življenja' (Nebenübungen).<br />
V tem, kar bo sledilo, bomo predstavili pogoje, ki<br />
morajo biti osnova okultnega razvoja. Nihče naj ne<br />
misli, da lahko s kakršnimikoli merili zunanjega ali<br />
notranjega življenja napreduje, če teh pogojev ne izpolnjuje.<br />
Vse meditativne vaje in vaje iz koncentracije<br />
ter siceršnje vaje bodo brez vrednosti, ja, v določenem<br />
pogledu celo škodljive, če življenja ne urejamo v smislu<br />
teh pogojev. Nobenih sil ni mogoče človeku dati;<br />
mogoče je le sile, ki so v njem, popeljati v razvoj. Ne<br />
razvijajo se same, ker obstajajo zanje zunanje in notranje<br />
ovire. Zunanje ovire odpravimo z naslednjimi<br />
pravili, notranje pa s posebnimi navodili o meditaciji,<br />
koncentraciji itd.<br />
Prvi pogoj je prisvojiti si popolnoma jasno mišljenje. V<br />
ta namen si je treba vzeti čas - četudi kratek, le kakih<br />
pet minut, kolikor več, toliko bolje - v katerem se je treba<br />
osvoboditi blodenja misli. Treba je postati gospodar<br />
v svojem miselnem svetu. Človek ni gospodar, če<br />
zunanje razmere, poklic, kakršnekoli tradicije, družbene<br />
razmere, tudi pripadnost določeni narodnosti,<br />
dnevni čas, določena opravila določajo, da se ukvarjamo<br />
z neko mislijo in kako to misel razpredamo. Treba<br />
je v omejenem času po svobodni volji izprazniti dušo<br />
od običajnega, vsakdanjega miselnega toka in z lastno<br />
iniciativo postaviti v njeno središče neko misel. Ni treba<br />
meniti, da mora biti to izredna ali zanimiva misel;<br />
kar je treba v okultnem pogledu doseči, bomo celo<br />
bolje dosegli, če na začetku težimo k temu, da izberemo<br />
povsem nezanimivo in nepomembno misel. Tako<br />
bomo bolj spodbudili samostojno silo mišljenja, medtem<br />
ko misel, ki je zanimiva, samo trga samostojni jaz.<br />
Bolje je, če si ta pogoj zastavimo tako, da mislimo o buciki<br />
kot pa o velikem Napoleonu. Rečemo si: izhajam<br />
iz te misli in s kar najbolj notranjo iniciativnostjo razvrščam<br />
vse, kar je po samem predmetu mišljenja povezano<br />
z njo. Misel naj ob koncu tega časovnega prostora<br />
še ravno tako barvito in živo stoji pred našo dušo<br />
20
obzorja<br />
kot na začetku. To vajo delamo dan za dnem, najmanj<br />
en mesec; lahko vsak dan izberemo novo misel, lahko<br />
pa se več dni držimo ene in iste. Na koncu prakticiranja<br />
takšne vaje poskusimo privesti v zavest občutek trdnosti<br />
in gotovosti, ki ju pri subtilni pozornosti do lastne duše<br />
kmalu opazimo, in nato vajo zaključimo tako, da osredotočimo<br />
svojo misel na glavo in na sredino hrbta (možgani<br />
in mozeg), kot da bi hoteli ta občutek vliti v ta del telesa.<br />
Če smo to vajo opravljali približno en mesec, lahko nastopi<br />
druga zahteva. Poskusimo si izmisliti neko opravilo,<br />
kakršnega se v običajnem toku našega dosedanjega<br />
življenja prav gotovo nismo lotili. To opravilo izvršujmo<br />
vsak dan kot dolžnost. Dobro je, da si izberemo opravilo,<br />
ki ga lahko izvajamo vsak dan kolikor mogoče dolgo.<br />
Spet je bolje, če začnemo z nekim nepomembnim opravilom,<br />
h kateremu se moramo tako rekoč prisiliti, na<br />
primer ob določeni uri zalijemo cvetico, ki smo jo kupili.<br />
Čez nekaj časa dodajmo temu opravilu drugo, podobno,<br />
kasneje tretje in tako naprej, kolikor lahko to izvajamo ob<br />
opravljanju vseh drugih dolžnosti. Tudi ta vaja naj traja<br />
en mesec. Kolikor je mogoče, pa se je treba tudi v tem<br />
drugem mesecu ukvarjati s prvo vajo, četudi naj nam ne<br />
bo več izključna obveznost kot v prvem mesecu. Vendar<br />
je ne smemo zanemariti, sicer bomo kmalu opazili, da<br />
smo izgubili sadove prvega meseca in da se spet začenja<br />
stara razvada nekontroliranih misli. Nasploh je treba paziti<br />
na to, da sadov, ki smo si jih enkrat pridobili, nikdar<br />
ne izgubimo. Ko je za nami takšno iniciativno ravnanje,<br />
ki smo ga izpolnili z drugo vajo, se s subtilno pozornostjo<br />
zavemo v duši občutka notranjega nagiba k dejavnosti<br />
in hkrati izlijemo ta občutek v svoje telo, tako da teče z<br />
glave do srca.<br />
V tretjem mesecu si je treba kot vajo v središču življenja<br />
zastaviti oblikovanje določenega ravnodušja do nihanja<br />
med veseljem in trpljenjem, radostjo in bolečino; 'nebeško<br />
vriskanje in smrtno mračnost' je treba zavestno nadomestiti<br />
z enakomernim razpoloženjem. Pozorni postanemo<br />
do tega, da se ne prepustimo nobeni radosti, da nas nobena<br />
bolečina ne podre do tal, da nas nobeno doživetje ne<br />
potegne za sabo v brezmejni bes ali jezo, da nas nobeno<br />
pričakovanje ne napolni z bojaznijo ali strahom, da nas<br />
nobena situacija ne zbega itd., itd., itd. Ne bojmo se tega,<br />
da bomo s takšno vajo postali trezni in neživljenjski; prej<br />
bomo opazili, da na mesto tega, kar se s to vajo godi, stopajo<br />
osvetljene lastnosti duše. Predvsem pa bomo lahko<br />
nekega dne s subtilno pozornostjo začutili notranji mir v<br />
telesu; tega izlijmo podobno kot v prejšnjih primerih v<br />
telo, tako da teče od srca po rokah in nogah in nazadnje<br />
sveti do glave. Seveda si v tem primeru ne moremo tega<br />
zastaviti z vsako vajo, kajti v bistvu nimamo opraviti z<br />
eno samo vajo, temveč s stalno pozornostjo do svojega<br />
notranjega duševnega življenja. Vsak dan si je treba vsaj<br />
enkrat priklicati ta notranji mir pred dušo ter nato vaditi<br />
izlivanje toka iz srca. Z vajami prvega in drugega meseca<br />
ravnamo tako kot v drugem mesecu z vajo prvega.<br />
V četrtem mesecu se lotimo tako imenovane pozitivnosti.<br />
Njeno bistvo je, da v vseh izkušnjah, bitjih in stvareh<br />
stalno iščemo to, kar je v njih dobrega, izvrstnega, lepega<br />
itd. To lastnost duše lahko najbolje označimo z neko<br />
perzijsko legendo o Kristusu Jezusu. Ko se je ta nekoč<br />
podal s svojimi učenci na pot, so na robu poti videli ležati<br />
mrtvega psa, ki je že trohnel. Vsi učenci so se odvrnili od<br />
tega grdega prizora, le Kristus Jezus je obstal, si pozorno<br />
ogledoval žival in rekel: 'Kako lepe zobe ima ta žival!'<br />
Medtem ko so drugi videli le to, kar je bilo grdo in nesimpatično,<br />
je on iskal lepoto. Tako si mora ezoterični učenec<br />
prizadevati v vsakem pojavu in vsakem bitju iskati pozitivnost.<br />
Kmalu bo opazil, da se pod pokrivalom grdega<br />
odkriva skrita lepota; celo za zunanjostjo prestopnika<br />
je skrito dobro, za zunanjostjo blazneža božanska duša.<br />
Ta vaja je povezana s tem, čemur pravimo vzdrževati se<br />
kritike.<br />
Te stvari tudi ne smemo razumeti tako, kot da bi nekaj<br />
označevali kot črno-belo in belo-črno. Obstaja razlika, ali<br />
izhaja presojanje zgolj iz lastne osebnosti in sodimo po<br />
simpatijah in antipatijah. Obstaja tudi stališče v presojanju,<br />
ko se ljubeče postavimo v tuje obstajanje ali tuje bitje<br />
in se vsepovsod sprašujemo: kako pride ta drugi do tega,<br />
da je takšen ali da tako dela. S takšnim stališčem nam<br />
postane povsem samoumevno, da vedno bolj težimo k<br />
temu, da nepopolnemu bitju pomagamo, namesto da se<br />
pritožujemo in kritiziramo. Temu ni mogoče ugovarjati,<br />
češ da življenjske okoliščine zahtevajo od človeka, da<br />
obtožuje in sodi. Kajti tedaj so te življenjske okoliščine<br />
takšne, da prizadeti ne more opravljati resničnega duhovnega<br />
šolanja. So mnoge življenjske okoliščine, ki ne<br />
omogočajo okultnega šolanja v polni meri. Človek pa naj<br />
v tem primeru ne zahteva nepotrpežljivo, da kljub vsemu<br />
opravlja korake napredovanja, ki jih je treba opravljati<br />
ravno pod določenimi pogoji. Kdor se tako mesec dni<br />
zavestno usmerja k pozitivnosti, bo vedno znova opazil,<br />
da se v notranjost plazi občutek, kakor da je njegova koža<br />
postala z vseh strani prosojna in da se je njegova duša<br />
na široko odprla za vsa skrivna in subtilna dogajanja v<br />
njegovi okolici, ki so se prej izmikala njegovi pozornosti.<br />
Prav za to gre, da premagamo nepozornost do takšnih<br />
subtilnih zadev v vsakem človeku. Ko človek opazi, da<br />
se je v duši uveljavil opisani občutek kot neke vrste blaženost,<br />
tedaj poskusi ta občutek v mislih voditi k srcu<br />
in pustiti, da od tod priteka v oči, od tod pa v prostor<br />
pred sabo in okrog sebe. Opazimo, da tako pridobimo<br />
intimno razmerje do tega prostora. Tako rastemo preko<br />
samega sebe. Učimo se opazovati kos svoje okolice, kot<br />
da ta pripada nam samim. Za to vajo je potrebno imeti<br />
21
širimo<br />
res veliko koncentracije in predvsem je treba prepoznati<br />
dejstvo, da vse, kar je vihravo, strastno, polno afektov,<br />
deluje uničujoče na nakazano razpoloženje. S ponavljanjem<br />
vaj prvih mesecev ravnamo spet tako, kot smo že<br />
nakazali ob prejšnjih mesecih.<br />
V petem mesecu poskusimo v sebi gojiti občutek, biti<br />
do vsake izkušnje popolnoma nepristranski. Ko ljudje<br />
o nečem, kar so slišali in videli, rečejo: 'Kaj takega še nisem<br />
nikdar slišal, nikdar videl, to je slepilo,' in to pride<br />
do nas, mora ezoterični učenec popolnoma prenehati s<br />
takšnim mišljenjem. Pripravljen mora biti vsak trenutek<br />
sprejeti popolnoma novo izkušnjo. Kar je doslej spoznal<br />
kot zakonitost, kar se mu je pokazalo kot možno, se ne<br />
sme tako vkovati vanj, da ne bi mogel sprejeti neke nove<br />
resnice. Če nekdo pride k ezoteričnemu učencu in mu<br />
reče: 'Stolp te in te cerkve stoji od te noči dalje poševno,'<br />
je to sicer radikalen, vendar pravi primer, tedaj naj ezoterik<br />
pusti odprta zadnja vrata verjetnosti, da mu lahko<br />
takšno nezaslišano dejstvo razširi dosedanje znanje<br />
naravnih zakonov. Kdor v petem mesecu usmeri svojo<br />
pozornost na to, da tako misli, bo opazil, da se v njegovo<br />
dušo plazi občutek, kot da je v prostoru, o katerem<br />
smo govorili ob vaji četrtega meseca, nekaj oživelo in<br />
bi se v njem nekaj premikalo. Ta občutek je izredno nežen,<br />
subtilen. Poskusiti moramo to subtilno vibriranje v<br />
okolju pozorno dojeti in spustiti njegov tok skozi vseh<br />
pet čutov, namreč skozi oči in ušesa ter skozi kožo, kolikor<br />
ta vsebuje toplotni čut. Na tej stopnji posvečajmo<br />
manj pozornosti ezoteričnega razvoja vtisom premikov<br />
v nižjih čutih, v čutih okusa, vonja in tipa. Na tej stopnji<br />
še ni mogoče številne slabe vtise, ki se vmešavajo med<br />
obstoječe dobre, razlikovati od teh; zato prepusti učenec<br />
to stvar kasnejši stopnji.<br />
V šestem mesecu se poskušajmo sistematično v rednem<br />
menjavanju vedno znova lotevati vseh petih vaj. Tako se<br />
polagoma lepo oblikuje ravnotežje duše. Opazili bomo<br />
namreč, da nezadovoljstvo v zvezi s pojavi in bitji sveta<br />
popolnoma izgine. Duše se polasti spravno razpoloženje<br />
z vsemi doživetji, ki podeljuje sposobnost usmeriti<br />
delovanje v svet tako, da ga izboljšujemo in razvijamo k<br />
napredku. Odpre se mirno razumevanje stvari, ki so bile<br />
prej za dušo zaprte. Celo hoja in kretnje človeka se pod<br />
vplivom teh vaj spremenijo; in ko človek nekega dne<br />
opazi, da je njegova pisava dobila drugačen značaj, si<br />
lahko reče, da je dosegel prvo brstenje na poti navzgor.<br />
Še enkrat si položimo na srce dvoje.<br />
Prvo: teh šest vaj, o katerih govorimo, lahko paralizira<br />
škodljivi vpliv, ki ga lahko povzročajo druge okultne<br />
vaje, tako da ostane le tisto, kar je ugodno. In drugo: te<br />
vaje zagotavljajo pozitivni uspeh meditativnega dela in<br />
dela na koncentraciji. Celo še tako vestno izpolnjevanje<br />
običajne morale še ne zadošča ezoteriku, kajti ta morala<br />
22<br />
je lahko zelo egoistična, če si človek reče: 'Hočem biti<br />
dober, da bi drugi videli, da sem dober.' - Ezoterik ne<br />
dela dobro, da bi drugi videli v njem dobrega človeka,<br />
temveč ker spet in spet spoznava, da le dobro premika<br />
razvoj naprej, zlo in nespamet pa postavljata le ovire na<br />
pot.<br />
* * *<br />
V tem, za kar v pričujočem besedilu gre, je še nekaj drugega.<br />
Ravno odtenki finejše narave, ki jih besedilo razjasnjuje,<br />
lahko pri praktičnem izvajanju vaj usmerjajo<br />
pozornost k bistvenemu.<br />
Kontrola misli. Vzemimo si najmanj pet minut prostega<br />
časa na dan in razmišljajmo o neki nepomembni misli,<br />
ki nas že od začetka sploh ne zanima, tako da logično<br />
povežemo vse, kar je o tem mogoče misliti. Pomembno<br />
je, da je to nepomemben predmet mišljenja, kajti ravno<br />
prisila, s katero se lotimo tega, da dolgo vztrajamo pri<br />
tem predmetu, je to, kar prebuja sposobnosti, ki dremajo<br />
v duši. Po nekem času opazi duša občutek trdnosti in<br />
gotovosti. Ne smemo pa si predstavljati, da nas bo ta občutek<br />
silno prevzel. Ne, to je povsem nežen, subtilen občutek,<br />
ki mu je treba prisluhniti. Tisti, ki trdijo, da tega<br />
občutka v sebi absolutno ne zaznavajo, so v veliki meri<br />
podobni tistim, ki izhajajo iz tega, da med mnogimi drugimi<br />
predmeti iščejo neki prav majhen, nežen predmet.<br />
Sicer iščejo, vendar le površno, in tako ne morejo najti<br />
tega majhnega predmeta, temveč ga spregledajo. Treba<br />
je povsem v tišini prisluškovati in tedaj zaznamo ta občutek.<br />
Ta nastane predvsem v sprednjem delu glave. Ko<br />
to opazimo, ga v mislih izlijmo v možgane in v hrbtni<br />
mozeg. Nato se nam polagoma razkrije, da s sprednjega<br />
dela glave sevajo žarki prav do hrbtnega mozga.<br />
Pobuda za dejanje. Ob tem si moramo izbrati neko dejanje<br />
(opravilo), ki si ga sami izmislimo. Kdor si kot to<br />
dejavnost zastavi, da bo zalival neko rožo, kakor da mu<br />
je to kot primer zaukazano, počne to brez cilja. Kajti to<br />
dejanje mora izhajati iz lastne pobude, torej si ga moramo<br />
sami izmisliti. Pri tej vaji kmalu opazimo naslednje:<br />
Lahko nekaj storim, bolj si prizadevam kot prej, čutim,<br />
da moram nekaj storiti. To občutimo v vsem zgornjem<br />
delu telesa. Nato skušamo tok tega občutka spustiti k<br />
srcu.<br />
Vzvišenost nad radostjo in bolečino. Nekdo naenkrat<br />
izbruhne v jok. Tedaj je čas, da opravimo to vajo. Z vso<br />
močjo se prisilimo, da tokrat ne jokamo. Isto velja tudi<br />
za smeh. Poskusimo, ko nam je do smeha, da se ne smejemo,<br />
temveč ostanemo mirni. To naj ne pomeni, da se<br />
ne smemo več smejati, temveč se moramo obvladati in<br />
postati gospodar nad smehom in jokom. In ko smo se<br />
nekajkrat premagali, zaznamo kmalu tudi občutek miru<br />
in ravnodušnosti. Spustimo tok tega občutka po vsem
Utrinki<br />
telesu; najprej naj se izlije iz srca v lakti in dlani, to pa<br />
preko rok seva v dejanje. Nato spustimo ta tok v noge<br />
in nazadnje naj steče po glavi. Ta vaja zahteva resno<br />
opazovanje samega sebe, kar izvajamo najmanj četrt<br />
ure dnevno.<br />
Pozitivnost. V vsem slabem je treba najti zrnce dobrega,<br />
v vsem grdem kanček lepote, v zločincu iskrico<br />
božanskosti. Potem dobimo občutek, kot da se širimo<br />
preko svoje kože. Je podoben občutku, da raste naša<br />
velikost, občutku velikosti, kakršno ima etrsko telo po<br />
smrti. Če to občutimo, spustimo žar tega občutka sevati<br />
skozi oči, ušesa in vso kožo, predvsem pa skozi oči.<br />
Nepristranskost. Bodimo gibčni, sposobni lotiti se še<br />
česa novega. Če nam nekdo pripoveduje, kar menimo,<br />
da ni resnično, mora v našem srcu še vedno biti kotiček,<br />
kjer si rečemo: mogoče pa ima prav. – To nas ne<br />
more pripeljati do nekritičnosti, saj lahko zadevo še<br />
preverimo. Prevzame nas občutek, da priteče k nam<br />
nekaj od zunaj. To vsrkamo z očmi, ušesi in z vso kožo.<br />
Ravnotežje. Vseh teh pet vaj moramo privesti v harmonijo,<br />
tako da jih vse enako upoštevamo.<br />
Teh vaj nam ni treba opravljati po mesec dni. Treba si<br />
je predvsem zastaviti določen čas. Gre predvsem za<br />
to, da te vaje opravljamo po tem vrstnem redu. Kdor<br />
začne z drugo, nima od tega nobene koristi. Kajti gre<br />
ravno za ta vrstni red. Nekateri celo menijo, da morajo<br />
začeti s šesto vajo, z ravnotežjem. Ali lahko povedemo<br />
v ravnotežje nekaj, česar ni? Kdor noče te vaje opravljati<br />
po pravem vrstnem redu, temu nič ne koristijo.<br />
Če mora nekdo napraviti šest korakov preko brvi in<br />
hoče narediti najprej šesti korak, je to tako nesmiselno<br />
kot začeti s šesto vajo. <br />
Ekskurzija ekoloških<br />
kmetov v Nemčijo 2. del<br />
Zvone Černelič<br />
Ob Bodenskem jezeru smo obiskali biodinamično<br />
kmetijo Rendgoldshausen v velikosti 180 ha, kjer po<br />
biodinamični metodi kmetujejo od leta 1932.<br />
Kmetija je v lasti zasebne fundacije, ki jo vodi pet družin,<br />
ukvarjajo pa se z živinorejo, zelenjadarstvom, poljedelstvom<br />
in sadjarstvom. Vseh pet družin se redno<br />
srečuje na sestankih, kjer preverjajo in načrtujejo kmetijsko<br />
proizvodnjo.<br />
Dve družini skrbita za poljedelstvo, ena za vrtnarstvo,<br />
ena za prodajo in ena za razmnoževanje semen po biodinamični<br />
metodi Demeter. Imajo zelo dobro razdelano<br />
pridelavo, predelavo in predvsem prodajo.<br />
Tedensko razvozijo preko 1500 zabojčkov zelenjave v<br />
bližnjo okolico v velikosti 10 000 prebivalcev, pridelke<br />
pa prodajajo tudi veletrgovcem. Na dvorišču imajo<br />
trgovino s pestro ponudbo domačih pridelkov in proizvodov.<br />
Kot zanimivost dodajam, da je v času našega<br />
obiska kilogram paradižnika stal 6,5 evrov.<br />
Imajo 120 glav živine, od tega 45 krav molznic v treh<br />
popolnoma odprtih lesenih hlevih z globokim nastiljem<br />
(brez gnojevke). Ob hlevu imajo ogromne kompostne<br />
kupe. Za krmljenje živine uporabljajo izključno<br />
dosušeno seno. Iz mleka pridelujejo razne mlečne izdelke,<br />
ki jih prodajajo na kmetiji – lokalno oskrbujejo<br />
bolnice, šole, domove za ostarele in ostalo prebivalstvo.<br />
Samo za prodajo vseh izdelkov na kmetiji je zaposlenih<br />
24 ljudi. Na celi kmetiji je zaposlenih 74 delavcev,<br />
od tega je tretjina sezonskih. Vajenec na kmetiji zasluži<br />
900 evrov mesečno, mojster pa 2400 evrov bruto, kar je<br />
za nemške razmere malo.<br />
Vrtnarija ima 4000 kvadratnim metrov steklenjakov,<br />
ogrevanih z lesnimi sekanci v predsezoni. V tek steklenjakih<br />
so v času našega obiska že obirali paradižnik<br />
in papriko (26.6.2012). Rastline so bile v zelo dobrem<br />
stanju; na primer paradižnik je bil visok 4 m in več.<br />
Za obdelavo tal ne uporabljajo pluga, temveč rimski<br />
plug. Pridelujejo veliko vrst zelenjave. Korenje pridelujejo<br />
na 20 ha zemlje v različnih časovnih obdobjih.<br />
Jeseni naredijo grebene v razdalji 90 cm in počakajo do<br />
spomladi, da se zemlja sesede in ogreje. Nato te grebene<br />
prepolovijo na širino 45 cm. Počakajo, da se zemlja<br />
23
utrinki<br />
usede. Nato naredijo slepo setev, da dajo semenom<br />
plevela impulz za vznik. Po nekaj dnevih zgornji del<br />
grebena odrežejo 2 cm globoko da uničijo morebitne<br />
plevele. Čez 10 dni posejejo korenje. Nekaj dni pred<br />
vznikom korenja pa s pomočjo plinskega ognja požgejo<br />
in uničijo plevel. Medvrstni prostor okopljejo s posebnim<br />
strojem. Ko je korenje dovolj veliko, ga osujejo<br />
z zemljo.<br />
Posebnost kmetije je še pridelava svetlobne korenine,<br />
ki izvira s Kitajske in krepi imunski sistem. To rastlino<br />
vzgajajo v lesenih koritih, visokih 1.5 m.<br />
Leta 1986 so ustanovili tudi neprofitno organizacijo,<br />
ki izobražuje mladino v biodinamični smeri. Projekt je<br />
podprla tudi vlada. Tako imajo praktikanti dopoldne<br />
pouk, popoldne pa prakso.<br />
Na kmetiji so nas zelo lepo sprejeli in nas pogostili z<br />
domačimi dobrotami.<br />
Naslednja biodinamična kmetija Helchenhof je ravno<br />
tako v bližini Bodenskega jezera in je vključena v Demeter<br />
kontrolo. Sodelujejo s prej predstavljeno kmetijo.<br />
Kmetija je velika 130 ha, 15 ha zemlje pa imajo še v<br />
najemu. Imajo 70 ha travnikov in 60 ha zelenjave.<br />
Kmetija je zanimiva, ker jo imata v najemu mladi družini<br />
z mešano narodnostjo. Prejšnji lastnik je postal poslanec<br />
v parlamentu, njegovi otroci pa niso imeli interesa<br />
za kmetovanje.<br />
Ena družina skrbi za živino in zelenjavo, druga družina<br />
pa za poljedelstvo in turizem na kmetiji. Imajo kar<br />
nekaj počitniški hišic, v katerih gostom ponudijo all<br />
inclusive (doživetje kmetije; od dela v hlevu do vožnje<br />
traktorja, do spoznavanja narave, okolice ipd.). Sprejemajo<br />
pa tudi skupine osnovnošolcev in srednješolcev<br />
in jim tako ponujajo pedagogiko doživetja na kmetiji.<br />
Na kmetiji zelenjavo obdelujejo pretežno strojno, saj<br />
imajo zaposlenih samo 8 - 10 delavcev in do 10 sezonskih<br />
delavcev. Pridelujejo korenje, bučke, mlado čebulo,<br />
por, rdečo peso, redkvico, krompir ...<br />
Imajo ogromne prostore za čiščenje in pakiranje zelenjave,<br />
ki jo nato prodajajo večjim trgovinam. Kmetija<br />
sodeluje tudi z okoliškimi biodinamičnimi kmetijami,<br />
s katerimi so povezani samo z dogovorom o sodelovanju<br />
- brez pogodbe. Okoliški kmetje vozijo zelenjavo<br />
tej kmetiji v pakiranje in jo nato prodajajo pod znamko<br />
Biobauer Bodensee. Z njihove kmetije tako dnevno odpeljeta<br />
dva tovornjaka zelenjave, ki je zrasla na skupno<br />
300 ha obdelovalne zemlje. Ob koncu leta vsi skupaj<br />
pregledajo poslovanje preteklega in načrtujejo prihodnje<br />
leto. Da kmetija dobro posluje, dokazuje na primer<br />
korenje, s katerim zaslužijo 6000 evrov na ha.<br />
Ker imajo velike količine biodinamične zelenjave in<br />
dobro organizacijo, so pri veletrgovcih upoštevani.<br />
Kot zanimivost dodajam, da so na obeh kmetijah, ki<br />
smo jih obiskali, južne strehe pokrite s fotocelicami za<br />
proizvodnjo elektrike.<br />
Tudi na tej kmetiji so nam pripravili odlično kosilo<br />
in nas zelo lepo sprejeli. Ob 18. uri smo se odpravili<br />
proti domu, kamor smo zadnji prispeli ob petih zjutraj.<br />
Pot pa je kljub dolgi vožnji hitro minila, saj smo<br />
izmenjali vtise te ekskurzije in delali načrte za naše<br />
kmetije ter razmišljali o naslednjih ekskurzijah našega<br />
združenja.<br />
Zvone Černelič je predsednik združenja za ekološko kmetovanje<br />
Dolenjske, Posavja in Bele krajine.<br />
24<br />
d Zvone Černelič