Revija Svitanje - Poletje 2013

wsljubljana

Letnik IX, številka 2

Kazalo

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

01 549 01 55

revija@svitanje.si

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

UREDNIŠKI ODBOR:

Aci Urbajs, Breda Medvešček

STROKOVNI SODELAVCI:

Franc Vehar, Marija Poljanec,

Ema Palovšnik, Elvira Devetak,

Brane Žilavec, Breda Pavlovič,

Rajko Atanacković, Drago Purgaj,

Samo Simčič, Zvone Černelič

SLIKOVNI MATERIAL:

Breda Medvešček, Ema Palovšnik,

Zvone Černelič, Marija Poljanec,

arhiv Parsival

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

NASLOVNICA:

Breda Medvešček

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

TISK: Rotosi d.o.o., Tomačevo 19, 1000 Ljubljana

tel.: 01 537 48 77, fax.: 01 537 48 46

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474

LETNA NAROČNINA: 20 €

V primeru, da revijo naroči društvo

(za vse svoje člane), znaša letna

naročnina 12 € na člana

NAKLADA: 1000 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

2

Revijo sofinancira

Ministrstvo za šolstvo in šport

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

ISSN 1854-1739

Uvodnik 3

Biodinamika v praksi 4

Čebele bodo poskušale pomnožiti število 4

Spravilo biodinamičnih preparatov 5

Prvi BD center za vinogradnike in vinarje 6

Vtisi ob prvem srečanju Demeter družine 7

Socialni projekt ALIMA 8

Prehrana in zdravje 10

Oves – petek – Venera – baker - zelena 10

Širimo obzorja 11

Kako lahko postanemo resnično svobodni 11

Možnosti za spremembe odnosov v družbi 15

Sedem akupunkturnih točk 2.del 17

Vaje ob strani življenja 20

Utrinki 23

Ekskurzija ekoloških kmetov v Nemčijo 2. del 23

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskih naslovih

revija@svitanje.si

www.svitanje.si/narocilo

Letna naročnina znaša 20 €.

www.svitanje.si


Uvodnik

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Pa je le prišlo …

… dolgo pričakovano poletje,

mislim. Kako težko smo ga že čakali!

Potem ko sem za prvomajske

praznike - prepričana, da je

za to pravi čas - posadila, posejala in s preparati poškropila

svoj vrt, je narava še enkrat pokazala svoje zobe. Spet se

je bilo treba obleči v topla oblačila, še zakuriti smo morali.

Zima je bila tokrat zelooo dolga, vsaj meni se je tako zdelo.

A tukaj v Sloveniji smo jo še dobro odnesli, kajti ne tako

daleč stran od nas so imeli katastrofalne poplave.

Sprašujem se, kakšna je človekova odgovornost pri teh podnebnih

'posebnostih'. Je res mogoče vse pripisati le muhasti

naravi?

Naši 'nevedni' praprapradedje so bili tako rekoč na milost

in nemilost prepuščeni naravi, ki jim je enkrat dala obilje,

drugič pa so komaj preživeli, zato so bili do nje spoštljivi.

Lahko bi rekli da so imeli do nje nekako strahospoštovanje.

Takrat niso imeli na voljo vesoljskih posnetkov gibanja raznih

ciklonov in anticiklonov. Naravo so opazovali in bili

z njo globoko povezani, saj so le tako lahko vsaj približno

predvideli, kaj lahko v določenem obdobju pričakujejo in

kako naj ravnajo. Lahko bi rekli, da je bil vsak kmet nekakšen

vremenoslovec.

Danes ima človeštvo napredno tehnologijo, s katero je

zmožno videti in predvideti mnoge stvari. Ali pa lahko rečemo,

da je to za človeštvo res pridobitev? Ali to tehnologijo

uporablja zgolj v prid sebi ali je tenkočuten tudi do narave?

Žal se človek s temi iznajdbami zgolj trudi naravo nadvladovati.

V svojem odnosu do nje je postal že kar aroganten,

prepričan, da se lahko postavi v vlogo stvarnika. Narava

in vse živalsko in človeško stvarstvo je postalo poligon, na

katerem se znanstveniki po mili volji igrajo in preizkušajo

svoje neverjetne domislice. Človeka in naravo obravnavajo

mehanicistično, kar pa bi se utegnilo slabo končati. V

zadnjih letih ne doživljamo le naravnih katastrof, tudi ekonomska

kriza opozarja na to, da je človeštvo izgubilo svoj

kompas.

Steiner je v svojih knjigah in predavanjih na vse to opozarjal.

Človeku je dal nešteto dragocenih napotkov, tako glede

odnosa do narave, kot tudi med ljudmi. V tej reviji se trudimo

obuditi njegovo zapuščino. Zato smo v uredništvu revije

zelo veseli, da so se nam s svojimi članki pridružili tudi

nekateri avtorji, ki proučujejo njegova dela in razmišljajo o

možnih poteh nazaj k zdravim medčloveškim odnosom.

Vabim vas, da jih preberete.

Vse pa ponovno vabim, da preberete tudi Waldorfske novice,

kajti Steiner se je zavedal, da lahko družba le preko

vzgoje in izobraževanja naredi preklop v zavesti. Zato je

utemeljil pedagoški pristop, ki bo vzgajal takšne ljudi, ki

bodo zmožni narediti preklop v zavesti ter povezati človeku

in naravi prijazna odkritja znanosti z odkritji duhovne

znanosti, ki kaže pot nazaj k naravi in človeku.

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

02.07. torek plod cel dan rman, preslico

03.07. sreda plod od 9 rman, preslico

07.07. nedelja cvet do 19 kamilico

08.07. ponedeljek cvet do 11 kamilico

11.07. četrtek plod cel dan rman, preslico

12.07. petek plod cel dan rman, preslico

13.07. sobota plod do 20 rman, preslico

17.07. sreda cvet od 9 do 12 kamilico

18.07. četrtek cvet do 14 kamilico

20.07. sobota cvet od 9 kamilico

21.07. nedelja plod do 10 rman, preslico

22.07. ponedelejk plod od 10 do 16 rman, preslico

25.07 četrtek cvet cel dan kamilico

26.07 petek cvet od 17 kamilico

27.07 sobota cvet in plod do 13 kam., rman, pres.

29.07 ponedeljek plod cel dan rman, preslico

30.07. torek cvet od 11 kamilico

03.08 sobota cvet cel dan kamilico

04.08 nedelja cvet do 10 kamilico

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

05.08 ponedeljek cvet od 12 kamilico

08.08 četrtek plod cel dan rman, preslico

09.08. petek plod cel dan rman, preslico

14.08. sreda cvet cel dan kamilico

17.08 sobota plod do 19 rman, preslico

sonce pred levom

18.08 nedelja plod do 15 rman, preslico

sonce pred levom

21.08. sreda cvet cel dan kamilico

22.08 četrtek cvet do 17 kamilico

27.08. torek plod do 11 rman, preslico

28.08 sreda plod do 20 rman, preslico

06.09. petek korenina od 9 hrastovo lubje

07.09. sobota korenina cel dan hrastovo lubje

08.09. nedelja korenina do 17 hrastovo lubje

09.09. ponedeljek korenina do 15 hrastovo lubje

16.09. ponedeljek korenina cel dan hrastovo lubje

24.09. torek korenina cel dan hrastovo lubje

25.09. sreda korenina cel dan hrastovo lubje

26.09. četrtek korenina do 16 hrastovo lubje

3


Biodinamika

Čebele bodo tudi letos

poskušale pomnožiti

število družin

Franc Vehar

Letošnja zima je bila zelo dolga in pomlad ni pričela

zbujati zelenje vse do sredine aprila. Ko se je stopil

sneg, so vse cvetice pohitele s cvetenjem, tako se je

narava odela v cvetna oblačila in čebelice so pridno

nabirale cvetni prah in prvo medičino.

To obilje je vplivalo na zelo hiter razvoj družin, ki so

dobesedno eksplodirale v številčnosti. Po končanem

cvetenju sadnega drevja pa je narava zopet pokazala

zobe. Letos je maj izrazito hladen mesec, predvsem v

drugi polovici .Izpolnile so se moje napovedi iz preteklega

pisanja, ko sem napovedal zelo slabo vreme v

drugi polovici maja in množično rojenje. Letos so roji

manjši kot druga leta, ker tudi družine zaostajajo v razvoju.V

drugi polovici maja je v naravi zelo malo medenja,

predvsem v okolju, kjer čebelarim.Upanje, da

bom letos točil regradov in češnjev med, je bilo prezgodnje.

Če bo deževno vreme še v naslednjih dneh, bodo

čebelice porabile za svoj obstoj vse zaloge do naslednje

paše na lipi. Tudi akacija ni medila cvetenju primerno.

Bilo je obilo cvetja, toda zaradi pogostih vdorov hladnega

zraka bo tudi akacijevega medu manj, kot bi ga

lahko bilo. V naravi sem opazil večje število matic sršena.

To pomeni veliko težavo za oplojevanje mladih

matic. Veliko jih bo končalo v sršenovih krempljih. Letos

bo priporočljivo vzgajati matice iz družin, ki ustrezajo

naravni selekciji čiste kranjske pasme. To zahteva

nekoliko več dela, ampak se izplača. Predhodno morate

pripraviti matičnice in maticam dovoliti, da se izlegajo

v matičnicah. V družini je lahko zaleženih tudi do

deset matic in samo dve ali tri so dobre , ostale pa ne

ustrezajo zahtevam selekcije. Čebelar lahko izbira matice

po barvi, čebelja družina pa po kvaliteti. Kvalitetne

matice imajo vedno veliko zanimanja pri čebelah, zato

jo čebelice številčneje obsedajo in hranijo. Mlada matica

mora na začetku bivati v družini s štirimi sati čebel

in zadostno količino hrane. Le taka matica ima mesto

v mojih panjih. Naslednjo selekcijo naredi narava pozimi.

Nakladni panji so za selekcijo zelo primerni.Vse,

kar ni sposobno preživeti do prve pomladne paše, narava

odstrani iz nadalnjega bivanja.

Letos se močneje pojavlja poapnela zalega, ker je vreme

hladno in ker kmetje ob nepravem času škropijo.

Čeprav imajo navodila za škropljenje po 17.00 uri, to

počnejo med 11.00 in 14.00 uro in se ne menijo za čebele;

razen redkih kmetov, ki se zavedajo, kako je čebela

pomembna za pridelek. Rešitev za to nadlogo je

kamilični čaj s C vitaminom iz limone ali pa sladkorna

pogača s sadnim kisom, kadar je pojav zelo močan.

Običajno zelo napadena družina toliko oslabi, da ne

nabere dovolj medu niti zase. Poapnela zalega se močneje

pojavi tudi pri čebelah, ki imajo bivališče na prepihu.

Zelo pomembna je mikro klima na stojišču.

Za zatiranje varoe ne pozabite na sežiganje zajedalcev

na lesu bukve, ko je zemlja v znamenju bika, in posipanje

pepela med zalego v istih pozicijah več mesecev

zapored. Pomembno je tudi zatiranje varoe takoj po

15.7. in pršenje rojev s 3% oksalno kislino. Kdor tega

ne upošteva, naslednje leto samo zaradi svoje malomarnosti

nima čebel.

V upanju, da bomo čebelam lahko odvzeli viške zaloge,

se poslavljam od pisanja do jeseni.

Naj medi!

4


v praksi

Spravilo biodinamičnih

preparatov

Breda Medvešček

V maju je Društvo za biološko-dinamično

gospodarjanje Ajda Goriška pripravilo delavnico

izkopa na kmetiji Skrtovih v Levpi, kjer dozoreva

večina naših biodinamičnih preparatov.

Na večji nadmorski višini, v Lokovcu, kjer zaradi

ostrejšega podnebja in dovolj snega vsako leto zakopljemo

le kamilico, pa smo iz zemlje vzeli preparat

503. Izkopali smo preparat gnoj iz roga in kompostne

preparate in vkopali kremen iz roga, rman v jelenovih

mehurjih pa obesili pod osončeno ostrešje, kjer bo počakal

na jesenski vkop. Letina je kljub dolgotrajnemu

deževnemu obdobju dokaj kvalitetna in količinsko primerna.

Tokratna delavnica je potekala v znamenju povečane

ustvarjalnosti, kar se je izkazalo še posebej pri

drobljenju kremena – letos je našim mojstrom z ustvarjalnim

pristopom uspelo kremen zdrobiti v zares popoln

prašek. Novost je tudi poskusni vkop žvepla v

rogu. Sam izkop, ki je dokaj težaško delo, dovoz rogov,

praznjenje rogov, polnjenje mehurjev ter dinamiziranje

nekaterih snovi - vse je bilo opravljeno kvaliteno

in v primernem času, saj je bila udeležba na delavnici

zelo dobra.

Lepo je bilo sodelovati pri enem od dveh najpomembnejših

dogodkov v biodinamični sezoni.

5


iodinamika

6

Prvi biodinamični

center za vinogradnike

in vinarje v goriški Ajdi

Breda Medvešček

Pobuda o biodinamični pridelavi in predelavi grozdja,

ki so jo člani goriške Ajde razširili med primorskimi

vinogradniki in vinarji, je obrodila sadove. V maju je

pod okriljem Društva Ajda Goriška zaživela.

Sekcija za vinogradništvo in vinarstvo, v katero so se

poleg nekaterih dokaj izkušenih članov goriške Ajde

vključili tudi primorski pridelovalci, ki se doslej s takim

načinom pridelovanja grozdja niso ukvarjali. Sedež

sekcije je v Volčjem Gradu na biodinamični Demeter

kmetiji Pri Kamnarjevih, mesto predsednika pa so zaupali

hišnemu gospodarju Sergiu Stancichu, ki s pomočjo

soproge Ivane, dejavne članice omenjenega društva,

pogumno širi dejavnost na domačem posestvu in

uspešno promovira biodinamični način obdelave tudi

izven meja komenske občine. Po njegovem mnenju je

smisel novoustanovljene sekcije predvsem v možnosti

za organizirano izmenjavo strokovnih informacij med

biodinamičnimi pridelovalci grozdja oz. vinarji, kar

je nadvse dragocena medsebojna pomoč. To pričakovanje

se je pokazalo kot smiselno že po prvih posvetih,

saj so si člani že doslej izmenjali veliko izkušenj,

predvsem pa ugotovili precejšnjo raznolikost svojih

obdelovalnih okolišev, ki kljub majhnim medsebojnim

geografskim razdaljam ponujajo precej podobnosti pa

tudi lokalnih razlik. Seveda je organizirana dejavnost

pomembna tudi zaradi lažje dostopnosti do kvalitetnega

izobraževanja, možnosti nabave potrebnega materiala

ter pripomočkov za pridelavo in predelavo.

'Biodinamika ni enostavna, takšen način vinogradništva

pa je še posebej kompleksen, pri tem nisi nikoli

izučen do konca, s tem moraš živeti; treba je v vinograd

ter dobro opazovati, uspešno vključiti pridobljeno

znanje in na podlagi tega zelo tehtno in odgovorno,

toda tudi hitro in učinkovito ukrepati. Od narave pa ne

smeš le zahtevati. Potreben je razum. Trte so živa bitja

in potrebna so spoštovanja!' poudarja Sergio Stancich.

Zmago Petrič, uspešen vinar s Planine pri Ajdovščini,

ki je s svojo dejavnostjo že na stopnji preusmeritve v

Demeter kvaliteto, je zelo zadovoljen, da je ustanovitev

sekcije uspela, ker si veliko obeta od izmenjave izkušenj

med kolegi. Glede biodinamične pridelave pa

meni, da je najpomembneje utrditi rastlino, trti dovoliti,

da diha, ji omogočiti optimalen razvoj. Seveda je za

to treba najprej veliko osnovnega teoretičnega znanja

o biodinamiki, nato pa ogromno znanja iz izkušenj.

Prepričan je, da mora biodinamik nase prevzeti odgovornost

za vsako svojo odločitev, kajti pri tej metodi

niso že vnaprej pripravljene tako imenovane instant

rešitve. Pravi, da njemu tudi izkušnje iz vseh let konvencionalnega

vinogradništva in kletarjenja zelo prav

pridejo. Znanje je treba znati prilagoditi in pravilno

uporabiti. O kletarjenju pa meni, da je zelo ustvarjalna

dejavnost:. 'Ustvariti je treba neko svojo pot, svojo

filozofijo, svojo zgodbo. Zakaj bi posnemal, če lahko

naredim nekaj drugačnega, posebnega?'

Ker se na območju kraškega biodinamičnega delovnega

centra tudi sicer povečuje število članov, predvsem

pa pridelovalnih površin, so v goriški Ajdi temu

prilagodili tudi nekatere dejavnosti. Odslej bodo biodinamične

preparate izdelovali tudi v tem delovnem

centru. Seveda pa bodo Pri Kamnarjevih poleg osnovnih

izobraževanj za biodinamične pridelovalce, ki v

okviru društva potekajo za vse člane, organizirali tudi

posebna izobraževanja (predvsem izobraževalna srečanja)

za vinogradnike in vinarje.


v praksi

Vtisi ob prvem srečanju

Demeter družine na

Planini pri Ajdovščini

'Reci, da si naš'

Marija Poljanec

Precej let je že preteklo, odkar sem izstopila iz

Demeter certifikata – iz zelo objektivnih razlogov. To

pa ne pomeni, da sem se ločila od Steinerjeve ideje

in biodinamičnega obdelovanja zemlje in nenehnega

poglabljanja z njo.

Pravzaprav se mi zdi, da smo se vsi, ki smo se v prvih

srečanjih v začetku 90. let skupaj oplajali z začetnimi

znanji o biodinamičnem kmetovanju in splošnimi pojmi

antropozofije, nekako na novo prerodili. Zase to

z gotovostjo trdim, a ko se od časa do časa ponovno

srečujemo, vidim, da nisem nobena izjema. Srečevanje

'Demeter' kmetov ali društev daje občutek, da se v nas

dogaja nekakšno pobinkoštno prevevanje ali kot se je

izrazil Steiner – duhovno duševna atmosfera, ki je izšla

iz antropozofskega tečaja za kmete leta 1924.

Tako gledano lahko opišem prvo letošnje srečanje Demeter

družine – kmetov v organizaciji Zavoda Demeter

Slovenije in Ajde Goriška, na Planini pri Ajdovščini,

7. aprila 2013. Tega dne je marsikomu nepoznana moč

burje nagnala mraz do kosti in spihala vkup zveste

Steinerjeve kmetovalce domala iz vse Slovenije. In kot

vselej na takih srečanjih, nas je v svoji gostoljubnosti in

prepričljivosti, da dela prav, na svoji lepo urejeni kmetiji

sprejel novi član Demeter družine, kmet – vinogradnik,

gospod Zmago Petrič. Gospodar kmetije z izjemnim

posluhom in spoštovanjem ne le do trt, ampak do

rodne zemlje, ki jo je prejel in jo želi ohraniti za naprej.

Njegov specialno urejen vinograd kaže, da so bili na

delu ne le visoki cilji in znanje, temveč tudi kmečki

znoj. Presenetilo nas je njegovo stremljenje za poglabljanjem

znanja, ki ga išče tudi izven Slovenije, pri

drugih vinogradnikih in na tečajih. Kako prvenstveno

pri pridelovanju vina skrbi za kvaliteto in s pomočjo

biodinamike za vrhunskost. Vse to pa združuje s pretanjenim

znanjem o geografski legi, talnih in podnebnih

razmerah svojih zemljišč in spoštljivim odnosom do

dobrih izkušenj iz preteklosti z nadgradnjo z biodinamiko.

Ja novi član družine Demeter, v katerem se do

popolnosti izraža zdrav duh v zdravem telesu.

Saj drugače ne more biti, kot da se zavedamo, da je na

delu resnični Duh, ki posamezne ozaveščene Duše povezuje

v veliko globalno gibanje, ki se nekako ritmično

kaže enkrat v naših rastlinah, živalih in še bolj osrečujoče

in poživljajoče med ljudmi. Ko se tako srečujemo,

se pogovarjamo, sprejemamo radosti ali pa težave

drugih, se z njimi poistovetimo, in če zmoremo, skušamo

pomagati in svetovati. Seznanjamo se s stanjem

biodinamičnega gibanja pri nas in v svetu in se mu

želimo čimbolj približati. Pri tem gre pohvaliti Zavod

Demeter še za dodatno možnost izobraževanja preko

ekskurzij v druge države EU, kjer lahko spoznavamo

stanje in različice tamkajšnjih biodinamičnih posestev.

Vedno je na delu duhovno učenje in poglabljanje, da

ne stopicamo na mestu, ampak se dvigamo. To dviganje

se izraža v takih srečanjih, kjer naj bi se preko

debat prečiščevali, prepoznali dobre ali slabe odločitve,

iz njih izšli z novimi močmi in načrti ter osveženo

voljo za naprej.

Za konec pa še majhna razlaga k podnaslovu tega nerodnega

članka. Ko sem iskala motorizirano družbo za

to srečanje, sem se spomnila na našega Karlota, ki sicer

7


iodinamika

še ni član društva, udeležen pa na vseh naših delovnih

akcijah in mesečnih srečanjih. Takoj je bil ZA.

Kmalu po prihodu, ki sva ga udejanila z 'najdaljšo

možno bližnjico' , že malce zaskrbljena, ali bova našla

tega Petriča ali ne, nama je že prvi stisk rok v prijetni

topli kuhinji 'stare hiše' dal občutek, da sva na pravem

mestu. In ko je naš Karlo srečal še nekaj znanih obrazov,

ga je val navdušenja potegnil v dogajanje. Do zadrege

pa je prišel ob podpisu liste prisotnosti. Pogleda

me in reče:' Kaj naj napišem? Da sem koruznik?' 'Napiši,

da si 'naš.' - sem mu odgovorila.

Drugi dan smo imeli v Tolminu mesečno srečanje in

sem ga že prej spodbudila, če bi nam povedal kaj o

vtisu prejšnjega dne o srečanju na Planini. Ne morem

opisati, s kakšnim navdušenjem je želel on to atmosfero,

ki jo je imel še živo pred očmi, posredovati našim

članom.

Začel je približno takole: 'Ja, tam je pa čisto drugače,

veste – drugi ljudje. Ne taki kot mi –zaprti; oni so odprti,

veseli, polni izkušenj. Ja, debata pa na nivoju, ne

morem se prav izraziti, to je treba doživeti, to bi se moralo

povsod dogajati, to se mora razširiti.'

Zdelo se mi je škoda, da smo ga zaradi 'uradnih debat'

prekinili sredi največjega navdušenja in seveda še

bolj mi je žal, da nismo prepoznali, da je na delu Duša,

še vsa pod vtisi osrečujočega stanja, ki ga je doživela

prejšnji dan in je želela ven, na plano, osrečiti in spodbuditi

še druge, mi pa ji nismo dovolili ' razpeti krila'.

O tem dogodku pogosto premišljujem in si nekako želim,

da bi bilo med nami še več takih spontanih 'koruznikov',

še bolje 'naših', ki si ne bi bali dovoliti, da se

Duša in Duh svobodno izrazita.

Vsem udeležencem 'Demeter srečanja ', v prvi vrsti gostitelju,

gospodu Zmagu Petriču, in njegovi ženi, organizatorju

Zavodu demeter in gospe Franki Ozbič, ki

bedi nad vsem dogajanjem ISKRENA HVALA za prijetno

doživetje.

8

Socialni projekt ALIMA

na biodinamični kmetiji

Zavodnik

Ema Palovšnik,

4M, Biotehniška gimnazija, BC Naklo

V zadnjih dneh oktobra sem se v okviru izdelave seminarske

naloge pri predmetu kmetijstvo odpravila na

biodinamično kmetijo Zavodnik na Breg pri Žirovnici z

namenom, da izvem kaj več o kmetiji, biodinamični metodi

kmetovanja, predvsem pa o projektu, s katerim se

ukvarjajo zadnjih nekaj mesecev.

Lastnik Franc Zavodnik mi je povedal zgodbo, od kje

sploh ideja za takšno spremembo, kajti pred tem sta se

z ženo Elviro Zavodnik ukvarjala s čisto drugačnim delom.

O kmetovanju nista vedela nič, a kot je omenil, je

bilo mogoče to še bolje, saj je biodinamična metoda kmetovanja

popolnoma drugačna od konvencionalne. Po njegovih

besedah pa je tudi takšno kmetovanje način življenja

in ne zgolj samo delo za dobiček.

Vse se je začelo, ko sta leta 2000 skupaj z ženo odpotovala

za tri mesece v Avstralijo. Tam sta spoznala Aborigine,

ki imajo še danes staro kulturo (po besedah Franca naj

bi se menjavale na približno 2560 let), kjer je v ospredju

duhovnost v nasprotju z današnjim materialnim svetom.

Spoznala sta bližji odnos z zemljo, kako jo spoštovati, negovati,

oskrbovati in živeti z njo, saj nam omogoča preživetje,

česar pa se danes žal vse manj ljudi zaveda.

Ko sta se vrnila domov, sta se lotila velikega projekta;

zgraditi ranč. Kupila sta parcelo in začela graditi. Naj pa

omenim, da sta bila takrat še zaposlena. Franc je kot arhitekt

sočasno z rančem izpeljal tudi veliko drugih projektov.

Kmetijo sta gradila približno dve leti. Seveda pa se

dopolnjuje še danes, kajti dela nikoli ne zmanjka, sploh

pa ne na takšni kmetiji, ki ji moraš posvetiti svojo dušo.

Takoj sta se začela ukvarjati z biodinamičnim kmetovanjem,

nič konvencionalnega, nič ekološkega. Naučila sta

se, da pri takem kmetovanju ni počivanja, da moraš živeti

biodinamično. Franc pravi, da mu nekateri govorijo,

da je čudak. Seveda, ker je drugačen, ljudje pa še vedno

ne znajo sprejeti drugačnosti. Kmetuje z rokami, srcem

in možgani. Zelo pomembno pa je slediti vsem novostim.

Sprva nista vedela, kje in kako začeti. Prebirala sta knjige,

a to ni bilo dovolj. Zato sta si priskrbela mentorico Mihaelo

Zalokar, s katero sodelujeta še danes. Le-ta je tudi

ustanoviteljica društva Ajda, ki združuje kmete, vrtičkarje,

čebelarje, skratka vse, ki želijo pridelovati hrano na

biodinamični način.


v praksi

Ker je kmetija ustrezala vsem pogojem in ker so bili vsi

pregledi uspešni, je leta 2004 dobila prvi Demeter certifikat.

To pomeni, da pod strogim nadzorom in skrbnimi

pregledi kmetija ustreza biodinamičnim pravilom, ki pa

so – moram omeniti – zelo stroga.

Zadnje leto pa so na kmetiji uvedli tudi socialni projekt

ALIMA, in sicer v sodelovanju z južno Bavarsko. Sami so

ga poimenovali Naša nova velika družina, kajti na kmetiji

želijo delovati kot ena velika družina.

V tej skupini so osebe iz socialno šibkejših družin. Nihče

nima zaposlitve in večino je zapustila primarna družina.

Sem so prišli z namenom socializacije. Na kmetiji pridno

delajo razna dela ter se družijo med sabo. Zjutraj se dobijo

ob 9.00. Najprej imajo uro in pol pouka. Franc jih uči

slovenskega jezika in hkrati biodinamičnega načina kmetovanja.

V celoti obnovijo, kaj bodo počeli tisti dan. Nato

do 12.00 delajo, takrat pa jih čaka kosilo. Z delom nadaljujejo

od 13.00 do 16.00, ko pa se odpravijo v apartmaje.

Ogledali so si tudi širšo okolico kmetije, odšli na Bled

ipd. Ponosno so se pohvalili, da ob jasnem vremenu zelo

dobro vidijo Triglav. Ko sem jih vprašala, kaj jim je tukaj

najbolj všeč, so soglasno odgovorili, da hrana. Kuha jim

Elvira, pri tem pa ji vsak dan nekdo od njih pomaga, v

petek pa enega izmed njih čaka samostojna priprava kosila.

Všeč jim je tudi pokrajina, fanta pa sta povedala, da

se zelo rada vozita v traktorju in da imata navado delati

družbo drug drugemu s petjem. Zelo radi se zabavajo,

a jim tudi delo na kmetiji ni odveč. Povedali so, da zelo

radi delajo in da sem jim zdi, kot da pripadajo neki veliki

družini, katere oče je Franc. Ne dojemajo ga kot 'šefa', saj

se z njimi pogovori o vsem možnem; o težavah, skupaj

iščejo rešitve in seveda jih tudi pohvali, ko opravijo odlično

delo.

V času mojega obiska je bila na kmetiji že tretja skupina,

sestavljena iz pet članov.

Najbolj zgovoren je bil 20-letni Alexander. Čeprav je bil

zelo nasmejan, pa njegova zgodba ni bila tako vesela. Pri

16ih letih so ga namreč starši spodili od doma, nato pa je

dve leti živel na ulici, kjer je zapadel v drogo. Na srečo

pa se je zavedal, da tako ne more živeti celo življenje. Pri

18ih letih si je poiskal stanovanje s pomočjo socialne službe.

S šolanjem je zaključil, kajti raje opravlja fizična dela,

pri katerih mu ni treba sedeti za mizo in se učiti iz knjig.

23-letni Dieter se je rodil v Rusiji in tam živel nekaj let,

kasneje pa so se s starši preselili v manjše mesto blizu

Salzburga. Z njimi se ne razume dobro, do sporov pa je

začelo prihajati zaradi alkohola in posledično policije. Ko

ima zaposlitev, ga starši sprejmejo, ko pa je nima, ga zopet

zavrnejo, kar ni prav, saj človek ravno v takih trenutkih

potrebuje največ podpore, predvsem v družini.

Pri svojih 21-ih letih pa je Annemarie bolj zadržana.

Doma imajo kmetijo, tako da je vajena kmečkih opravil.

Pred prihodom na Breg se je udeležila šiviljskega tečaja,

ki ga je zaradi zdravstvenih težav morala žal opustiti. Želela

pa se je preizkusiti še v čem drugem, zato je prišla na

to kmetijo. Vseeno upa, da se bo vrnila nazaj k šiviljstvu,

saj jo to zelo veseli.

Leto starejša Dana pa je pravo nasprotje, saj je precej zgovorna

punca, mati 3 letnega sina. Trenutno živi sama v

stanovanju z dvema zajčkoma. Tudi ona ima probleme s

starši, ki jo zavračajo in ne želijo imeti stika z njo. Tudi

otrokov oče ne želi imeti nikakršnega stika ne z njo ne z

otrokom. Trenutno je brezposelna, tako kot vsi ostali. Na

kmetiji ji je zelo všeč. Za prihodnost pa nima posebnih

načrtov. Boji pa se odhoda nazaj v realnost, kajti na kmetiji

se počuti zelo sproščeno in samozavestno.

Skupaj s starši in štirimi konji, psom in mačkom živi

22-letna Stephanie. Z družino se precej dobro razume

in niso v večjih konfliktih. Na kmetijo je prišla, ker so ji

to ponudili, druga možnost pa bi bila uvajanje dela kot

trgovka, a ker ji to delo ne leži preveč, se je raje odločila

za obisk biodinamične kmetije.

Bilo mi je v veselje spoznati vsaj kanček načina biodinamičnega

kmetovanje. Predvsem pa spoznati ljudi, ki

sodelujejo v projektu Alima. Ta način socializacije podpiram

in se mi zdi, da bi to morali uvesti še marsikje, kajti

koristi pri krepitvi samozavesti in delovnih navadah.

9


Prehrana

Oves – petek – Venera –

baker - zelena

Elvira Devetak

Venera predstavljala boginjo ljubezni in lepote. Simbol

Venere ima svoj pomen, in sicer pomen zgornjega dela

simbola; (krog) na eni strani predstavlja ravnotežje v

odnosu s harmonijo med duhovnim, na drugi strani

(križ) pa materialni svet – zemeljske energije.

Harmonija Venere prihaja do izraza tudi po njeni orbitalni

poti. V kozmosu potrebuje osem let, da z Geocentričnim

kroženjem v obliki peterokrake zvezde 13-krat

obkroži Zemljo.

V rastlinskem svetu sil in oblik se Venera nahaja v venčnih

listih. Venerini cvetovi so v obliki petvenčnih listov,

ki na poseben način prihajajo do Venere.

Med temi cvetovi štejemo kot kraljico sveta cvetja vrtnice.

Pripadajo ji še šipek, jagode, maline, robide ... med

drugim tudi cvetovi hruške, češnje, kutine, slive in – kot

'kraljica sadnega drevja' - jablane.

Oves je žito, ki je povezano z Venero. Oves je rastlina, ki

se je k nam razširila z Vzhoda. Oves izvira iz jugovzhodne

Azije. Veliko časa je bil oves osnovna hrana germanskih

narodov, bogatih in revnih. Oves so pripravljali na

različne načine in ga uživali petkrat na dan. V letu 1771

(v svetu 1817) je prodrl krompir, ki je vedno bolj izpodrival

ovseno kašo. Rastlina ne uspeva v višinskem svetu

kot rž, najbolje uspeva na območju, kjer je vroče podnebje

in ima na voljo veliko vlage. Korenine razprostira

globoko v tla, kjer prihaja v stik z vodo. Kar daje rastlini

sile obnavljanja in posledično mladostni videz in lepoto.

Ves čas rasti oves ohrani živo zeleno barvo. Do dozoritve

ostaja glavno steblo do zadnjega v svoji elegantno

zeleni barvi.

Hranilne in zdravilne vrednosti

Danes nam je poznano, da je oves eno izmed najbolj cenjenih

žit zaradi hranilnih snovi in najboljšo beljakovino.

Zelo enostavna je priprava ovsa v obliki kosmičev,

ki so zdravilni in prijetnega okusa. Če pri pripravi uporabimo

še mlečne izdelke (skuta, kislo mleko, sirotka ...)

se nam ni treba bati pomanjkanju beljakovin. Kakovost

beljakovin kot hranilnih snovi je seveda odvisna od pridelave,

zato poudarjam, da se kupuje ekološko ali še bolje

Demeter pridelana žita.

Oves vsebuje 7,1 % maščob, to je največ v primerjavi z

ostalimi sortami žit (proso 5,0, koruza 3,8, rž 1,7, riž 0,65

%). Dnevna potrebna količina kislih maščob se pokriva

v 1/3, to je v 100 g ovsa.

Ovseni ogljikovi hidrati se obravnavajo kot nekaj specialnega.

Med prebavnim procesom se škrob razgradi

na tako imenovane nižje ogljikove hidrate: dekstrin,

melasa in glukoza, grozdni sladkor. Na splošno je znano,

da prebavni proces proizvaja energijo. V samem

ovsenem zrnju se iz škroba preko določenih encimov

oblikujejo nekatere vrste sladkorja, ki jih lahko užijemo

na zelo preprost način. To je tudi vodilo, zakaj je oves

tako pomemben pri dietah bolnikov in v prehrani naših

malčkov. Tudi športniki so že pred časom začeli segati

po ovsu, ker so odkrili to hitro delovanje, ki daje telesu

energijo.

Oves vsebuje veliko vitaminov in elementov v sledeh.

Vsebuje zelo veliko kalcija, železa, fosforja in magnezija,

cinka ter mangana v sledeh.

Oves je najbolj koristen med vsemi žiti, saj pospešuje

duševno zmogljivost in telesno odpornost. Maščobe razbremenilno

vplivajo (holesterol) na presnovo, varujejo

in podpirajo srce, pospešujejo cirkulacijo in preprečujejo

nastajanje arterioskleroze. V pomoč je pri gangreni,

vnetju vranice in boleznih rodil. Oves povečuje budnost,

sposobnost koncentracije, izboljšuje razpoloženje in hitrost

odzivanja. Pri uživanju jedi iz ovsa se krvni sladkor

po jedi dvigne manj sunkovito kot pri uživanju belega

kruha ali belega riža. S tem dosežemo stalno raven krvnega

sladkorja, kar je cilj vseh bolnikov s sladkorno boleznijo.

Oves je poznan kot krma za konje.

Sladke ovsene kroglice

Sestavine:

2 dl smetane,

3 jušne žlice kakava,

3 jušne žlice javorovega sirupa ali melase,

1 čajna žlica vanilje v prahu,

1 jušna žlica masla,

200 g ovsenih kosmičev.

Priprava:

Zavreli smetani vmešaj ostale sestavine ter pusti, da se

ohladi. Preden se masa zgosti, oblikuj kroglice. Kroglice

suši v hladnem prostoru.

10


Obzorja

Osnove antropozofije

Kako lahko postanemo

ljudje resnično svobodni

Brane Žilavec

V današnjem svetu, ki je pod velikim vplivom

moderne znanosti, se dogaja, da ‘je človek v

raziskovanju narave priveden do upoštevanja

objektov sveta, ki so podvrženi naravnim zakonom v

njihovih vsakdanjih povezavah ...

Človek, ki išče absolutno uniformno razlago sveta

- enostavno zaradi želje po konsistenci – in se mora

odločiti med priznanjem svobode, ki jo je v resnici mogoče

izkusiti v neposrednem človeškem doživljanju,

in med vsemogočno naravno nujnostjo, ki se jo mora

priznati na osnovi tega, kar se je človeštvo naučilo s

pomočjo uveljavljenega načina mišljenja in vedenja na

področju naravoslovne znanosti, bo izbral naravno

nujnost. S to izbiro bo razglasil izkušnjo svobode za

iluzijo in bo razširil področje naravne nuje do te mere,

da bo le-ta vključila tudi najbolj intimna doživetja človeka.

Tako bo človeštvo v polni meri ujeto v mreži zakonitosti

naravnih sil.’ 1

Vendar tudi v primeru, ko ljudje priznavajo obstoj moralnega

sveta, ni obstoj svobode zagotovljen. Kajti ‘po

eni strani smo s pomočjo intelektualnega mišljenja pripeljani

do priznanja železne nuje narave. V skladu s to

nujo vidimo, da je vse, kar obstaja v naravi, podložno

zakonu vzroka in posledice. Zaradi tega se vprašamo

- kadar človek izvede neko dejanje - kaj je povzročilo

to dejanje, kaj je notranji ali zunanji vzrok. Kadar verjamemo,

da je to, kar počnemo, odvisno od naše telesne

konstitucije in od vplivov, ki delujejo na naše telo,

potem ima to znanstveni karakter. Obstajajo številni

ljudje, ki mislijo, da človek deluje tako neizogibno kot

kamen, ki pade na tla. V tem primeru imamo naravoslovno

znanstveno videnje koncepta nujnosti. Pogled

tistih, ki so bolj naklonjeni religijskemu videnju sveta,

se lahko opiše takole: Vse je vnaprej določeno s strani

nekakšne božanske sile oziroma božje previdnosti in

človek mora izvršiti, kar je vnaprej predpisano s strani

te božanske moči. Tako imamo na eni strani nujnost

naravoslovne znanosti, in na drugi strani absolutno

božansko predvidevanje. V nobenem primeru ne moremo

govoriti o človeški svobodi.’ 2

V nasprotju s tem pa ‘človek čuti, da ne more govoriti

o moralnem svetu, ne da bi zahteval svobodno voljo.

Kajti če človek nima možnosti svobodne prostovoljne

izbire, potem pač ne more govoriti o moralnosti njegovih

dejanj. Vendar človek občuti odgovornost in moralne

impulze in potemtakem mora prepoznati tudi

obstoj moralnega sveta.’ 3 Vprašanje je, kako se izviti iz

te zagate. Problem tiči v tem, da ‘smo v resnici nesposobni

zgraditi most med svetom nujnosti in svetom

svobode, razen če najdemo pot s pomočjo duhovne

znanosti. Vendar pa lahko razvijemo duhovno znanost

le, če izpolnimo izrek, ki je dosegel spoštovanje že

pred mnogimi stoletji. To je izjava grškega boga Apola:

Spoznaj samega sebe! To svarilo ne pomeni, da se

zakopljemo v lastno subjektivnost, temveč obsega poznavanje

celotnega človeškega bitja in njegovega položaja,

ki ga zaseda v vesolju. To pomeni iskanje, ki mora

najti prostor v našem sodobnem duhovnem življenju

s pomočjo duhovne znanosti, kajti dejstvo je, da se je

tovrstno poznavanje človeka skoraj docela izgubilo v

današnjih časih.’ 4

Steiner je vprašanje človekove svobode obravnaval z

mnogovrstnih perspektiv. Med njegovimi prvimi objavljenimi

deli je knjiga Filozofija svobode, v kateri se

je tega vprašanja lotil s filozofskega stališča. V njej je

med drugim predstavil idejo etičnega individualizma,

ki sloni na svobodni izbiri moralnih vrednot. Te moralne

vrednote se najprej pojavijo kot moralne podobe

oziroma intuicije, ki nimajo same po sebi nobene moči,

da bi nas v karkoli prisilile. Nasproti temu postavi

naša običajna dejanja, ki izhajajo iz instinktov, nagonov

in ostalih nezavednih impulzov volje, ki delujejo

na osnovi nujnosti oziroma prisile. ‘Faktorja, ki se ju

mora upoštevati v kateremkoli specifičnemu dejanju,

sta razlog in gonilna sila. Razlog je faktor v obliki miselne

podobe; gonilna sila je faktor volje, ki je neposredno

odvisen od človekove konstitucije.’ 5

11


širimo

12

Prvo vprašanje je torej, ali človek razume vzroke za

svoje delovanje. ‘Na koncu koncev obstaja velika razlika

med poznavanjem in nepoznavanjem razloga za

izvedbo nečesa. Povsem jasno je, da dejanje ni svobodno,

če se ga naredi brez vedenja o razlogu za njegovo

izvedbo.’ 6 Vendar se je potrebno tudi v primerih,

ko se zavedamo motivov za naša dejanja, vprašati, od

kje izvirajo naši razlogi. Kadarkoli imamo opravka z

‘moralnimi principi v obliki abstraktnih konceptov, ki

kakor zapovedi usmerjajo naša dejanja, se to preprosto

občuti kot moralna dolžnost. Vzpostavitev teh moralnih

obveznosti se tako prepusti tistim, ki jih priznavamo

za moralne avtoritete, kot so vodja družine, država,

družbena norma, cerkvena avtoriteta, božansko

razodetje. Poseben primer teh moralnih principov se

lahko vidi v primeru, kadar zapoved ne prihaja iz neke

zunanje avtoritete, temveč iz našega lastnega notranjega

bitja. V tem primeru zaznavamo notranji glas, ki se

mu moramo podvreči. Ta glas se pojavlja kot glas vesti.

Naslednja stopnja je možna takrat, kadar oseba ne

sprejme zapovedi zunanje ali notranje avtoritete kot

motiv za svoje dejanje, temveč si prizadeva za razumevanje,

čemu naj bi ga določen princip obnašanja

motiviral. To je napredek od moralnosti, ki temelji na

avtoriteti, do obnašanja, ki temelji na moralnem uvidu.

Takšna dejanja potemtakem niso niti stereotipna,

zato ker se jih izvaja v skladu s postavljenimi pravili,

niti niso izvedena avtomatsko kot odgovor na zunanje

spodbude. Dejanja so tako v celoti določena skozi vsebino

misli in idej ...

Stališče etičnega individualizma je, da prepozna svobodno

duhovno življenje kot dokončno fazo človekovega

razvoja. To ne pomeni zanikanja, da ima obnašanje

v skladu s pravili vlogo kot prehodna faza človeškega

razvoja, vendar pa se ta faza ne more sprejeti kot dokončno

moralno stališče. Svoboden duh preseže postavljena

pravila v smislu, da ne sprejme kot motiv za

svoja dejanja samo to, kar je zapovedano, temveč deluje

v skladu s svojimi lastnimi impulzi oziroma intuicijami.

To je razlika med moralnostjo na osnovi zakonov

in moralnostjo, ki se porodi iz svobode.’ 7

Človek, ki se loti svobodne iniciative na osnovi etičnega

individualizma, ne priznava nobene zemeljske avtoritete,

ki lahko kraljuje nad njim. V skladu s tem niti

ljudje s takšnim izjemnim znanjem, kot ga je posedoval

Steiner, ne pričakujejo, da se jim mora slediti, tako kot

je bilo to v navadi v preteklih obdobjih človeškega razvoja.

Steiner je celo izjavil: ‘Ne verjemite ničesar, kar

pravim. Ničesar vam ni treba verjeti. To je docela nebistveno.

Lahko celo smatrate to za sleparstvo ali pa,

da vam pripovedujem nekaj, kar prihaja iz popolnoma

fantazijskega področja. Vseeno poslušajte in sprejmite

vase. To je najbolj pomembno. Predstavljate si, da vam

rišem zemljevid male Azije in da potem pride nekdo

in reče: Reke in planine, ki jih ta človek riše, so nesmisel.

Potem bi mu jaz odgovoril: Vseeno mi je, če mi nič

ne verjameš. Ampak oglej si zemljevid in si ga zapomni.

Potem ko boš prispel v malo Azijo, boš videl, da

je zemljevid resničen in potem boš vedel, kje in kako

potovati.’ 8

Ta primer nakazuje na velik pomen resničnega poznavanja

sveta in lastnih nagibov, ki usmerjajo naše življenje

na Zemlji; vendar pa to ni edini pogoj za obstoj

resnične svobode. V ta namen so se morali v kozmičnem

razvoju postopoma razviti še številni drugi pogoji.

Med njimi je tudi osvoboditev človeka od določenih

kozmičnih ritmov. ‘Tako kot imamo v budnem stanju

in spanju kopijo dneva in noči – in na ta način ponotranjen

ritem dneva in noči, za katerega pa ni nujno, da se

sklada z zunanjim ritmom dneva in noči – tako lahko

prekinemo našo povezavo z makrokozmosom tudi na

drugih področjih našega obstoja. Na tem sloni možnost

za človekovo svobodno voljo. Onstran zodiaka 9

leži to, od česar smo mi odvisni v drugačnem smislu,

kot je to v primeru vsega, kar obstaja znotraj zodiaka.

Onstran zodiaka je to, kar se ujema z našim Jazom. Z

astralnim telesom smo vezani na odvisnost od makrokozmosa

in izgradnja astralnega posrednika se odvija

v skladu z voljo zvezd. Toda z našim Jazom oziroma

egom prekoračimo ta zodiak. Tu imamo osnovo, s pomočjo

katere smo pridobili našo svobodo. Tam onstran

ne obstaja naravna nujnost, temveč zgolj to, kar je intimno

povezano z našo moralno naravo in moralnimi

dejanji. Znotraj zodiaka nismo sposobni razvijati naše

moralne narave. Procesi, ki se odvijajo znotraj nas – od

sil, ki nas oblikujejo, do sil metabolizma – so rezultat

preteklosti. Vendar preteklost ne določa vnaprej vse

prihodnosti, kajti preteklost nima moči nad tisto prihodnostjo,

ki izvira iz samega človeka, iz njegovih moralnih

dejanj.’ 10

Če poskušamo razumeti odnos zunanjega in našega

notranjega sveta, bomo okoli nas videli ‘svet, kjer vlada

zakon vzroka in posledice v njegovi minljivosti, in

potem lahko prepoznamo svet, ki ga gradimo iz čistih

moralnih idej kot tisti svet, ki nastaja iz drugega,

umirajočega sveta. Z drugimi besedami, sedaj prepoznamo,

kako je moralni svet povezan s svetovno ureditvijo

fizičnih zakonitosti. V čisti moralni volji človeka

obstaja nekaj, kar v človeku premaga zakon vzročnosti,

to pa se prenese na celoten svet. Kdorkoli razmišlja

dosledno o naravi, ne bo našel na njenem področju

nobenega mesta, kjer ne obstaja zakonitost vzroka in

posledice. In zato, ker le-ta prevladuje v naravi, se

mora pojaviti moč, ki lahko uniči njeno veljavnost. To


obzorja

je moč moralnega sveta, ki je znotraj splošne človeške

narave in vsebuje znotraj sebe silo, ki se lahko prebije

skozi zakonitosti narave. To se prav gotovo ne dogaja s

pomočjo čudežev, temveč s pomočjo človekovega duhovnega

razvoja.’ 11

Na ta način smo prispeli od dejanskega protislovja

med fizičnim in moralnim svetom do odkritja, da je

znotraj človeka področje, kjer obstaja most med tema

dvema svetovoma. ‘Vsa naša preučevanja vodijo do

ugotovitve, da to, kar je bilo doslej povedano, ni zgolj

teoretično protislovje, temveč dejanski proces, ki se

odvija v človeški naravi. Mi ne živimo zgolj z namenom,

da občutimo skozi življenje to protislovje, temveč

je naše notranje življenje trajen proces uničevanja tega,

kar se razvija kot zakon vzroka in posledice v zunanji

naravi. Mi ljudje v resnici razgradimo te vzročne povezave

znotraj nas. To, kar je zunaj fizični in kemični

proces, se v nas razvije v nasprotno smer, proti drugi

strani. Seveda bomo to pravilno razumeli samo, če

upoštevamo zgornjega in spodnjega človeka – če s pomočjo

zgornjega človeka dojamemo to, kar se pojavi iz

metabolizma v aktivnostih proti-mehaniziranja, proti-fizikaliziranja

in proti-kemiziranja. Če poskusimo

razumeti to proti-materializiranje v človeškem bitju,

potem nimamo tu samo logično teoretično protislovje

znotraj nas, temveč imamo resnično dogajanje – proces

človeškega razvoja, človeškega nastajanja, ki sam

po sebi deluje nasproti zakonom naravne vzročnosti.

Bistvo človeškega življenja je v tem dvoboju. In izraz

tega prizadevanja, ki se odvija ves čas znotraj nas, je

povzet v zavedanju: Jaz sem svoboden!’ 12

Tu se soočamo z eno od najbolj pomembnih skrivnosti

človeškega bitja. ‘Na eni strani imamo sistem zvezd, ki

v določenem pogledu vsebuje mesec. Na drugi strani

je sistem, kateremu pripada sonce. Ta dva sistema se

medsebojno prepletata in delujeta skupaj. Vendar se

motimo, če uporabljamo isti zakon za oba. Vesolje, v

katerem smo umeščeni, ima dva izvora, vendar smo

postavljeni tako, da se ta dva toka stekata v nas. V ljudeh

se zlivata skupaj. Predstavljate si, da bi se samo to,

kar priznava znanost – gibanje snovi in tako dalje – odvijalo

v človeškem organizmu. To bi se razširilo preko

celotnega organizma, vključno z možgani in čutili. Kaj

bi bila potem posledica, ko bi se ta metabolizem razširil

do možganov? Posledica bi bila, da ne bili nikoli sposobni

imeti zavedanja o našem lastnem mišljenju. Kisik,

železo in druge snovi, ogljik in tako naprej – o teh

snoveh bi morali reči, da razmišljajo v nas v njihovih

medsebojnih odnosih. Toda dejstvo je, da se ne zavedamo

nobene od teh stvari. To kar imamo kot dejstvo

zavedanja, je vsebina našega duševnega življenja. Ta

lahko obstaja zgolj s pomočjo dejstva, da ti materialni

procesi razpadejo in se uničijo, in da v nas dejansko ne

obstaja ohranitev energije in snovi, temveč se s pomočjo

uničenja snovi v nas ustvari prostor za razvoj našega

miselnega življenja. Dejansko je človek prizorišče, na

katerem se odvija resnično uničenje snovi.’ 13

In kje se odvijajo ti procesi, ki se jih v našem vsakdanjem

življenju sploh ne zavedamo? To se dogaja vsepovsod,

kjer človekov ‘Jaz vstopi neposredno v fizično

telo vzdolž živčnih poti in se na ta način razveja

preko celotnega telesa. Kadarkoli Ego-organizacija

deluje neposredno vzdolž živčnih vlaken, ima to za

nujno posledico uničevalen učinek na organizem. Tu

duh vstopa naravnost v fizično snov in kadarkoli duh

vstopi v fizično snov neposredno, se pojavi uničevalni

proces.’ 14

In kaj ima vse to opraviti z vprašanjem človeške svobode?

‘V današnjih časih je znanost pripravljena prepoznati

v človeku zgolj zakone narave. Vendar so v tem

središču uničevanja 15 zakoni narave združeni z moralnimi

zakoni. Tu so naravni in moralni zakoni eno.

Znotraj človeka je snov in istočasno z njo vsi naravni

zakoni uničeni in anulirani, vrženi nazaj v kaos, iz

katerega se je sposobna pojaviti nova narava, ki je popolnoma

prežeta s tistimi moralnimi impulzi, ki jih mi

položimo vanjo. Mi imamo moč, da znotraj te praznine

povzročimo rojstvo dobrega. To naredimo tako, da namesto

impulzov in instinktov, ki so omejeni na delovanje

v smeri egoizma, vlijemo v to središče uničevanja

moralne in etične ideje. Potem se prav v tem središču

uničevanja pojavijo semena za prihodnje svetove. Na

ta način mi kot ljudje sodelujemo v porajanju svetov.’ 16

Tu imamo primer, kako lahko s pomočjo razlag duhovne

znanosti razvijemo razumevanje tudi takšnega

zapletenega vprašanja, kot je vprašanje človeške

svobode. Šele s pomočjo uvida, da ljudje sodelujemo

pri ustvarjanju okoliščin, v katerih bomo živeli v prihodnosti,

se namreč lahko ovržejo še zadnji dvomi o

obstoju ideala svobode in to kljub temu da smo ljudje

še vedno tudi pod vplivom duhovnih zakonitosti, ki

se jih bolj ali manj jasno zavedamo, kadar uporabimo

besedo usoda oziroma karma. Kajti človek ni zgolj rezultat

tega, kar se je odvijalo v preteklem razvoja brez

njegovega zavedanja, temveč je sedaj v položaju, kjer

bo njegova prihodnost rezultat njegovega osebnega

angažiranja. ‘V preteklosti, ko so sile človekovega mišljenja

prihajale iz še vedno živega makrokozmosa, le-te

niso omogočale temelj za zavedanje njegovega obstoja.

Te sile so živele kot sile rasti v človeku, ki pa še ni

imel sposobnosti samozavedanja. Sile mišljenja same

po sebi ne smejo posedovati lastnega življenja. Le zaradi

tega ker so mrtve sence tega, kar je bilo nekoč v

prvotnem vesolju živo, lahko sedaj preskrbijo osnovo

za svobodno samozavedanje človeka.

13


širimo

Po drugi strani ima človek svoj delež v klitju novega

življenja na Zemlji, od katerega poseduje sile volje. Te

sile so resnično življenje, vendar v njegovem pravem

jedru človek ne sodeluje zavestno. Globoko v njegovi

notranjosti so sile volje, ki izžarevajo svoje življenje v

njegove miselne sence. Le-te se pretakajo skozi sile volje

in skozi to pretakanje svobodnih misli, ki se odvija

v novo nastajajočem življenju zemeljske narave, vstopa

v tem obdobju duše zavesti v človeka svobodno samozavedanje.’

17 Tu vidimo, da ‘je izraz svobodna volja

sam po sebi nepravilen, kajti človek postaja svoboden

s pomočjo stalnega naraščanja znanja, skozi dviganje

vedno višje in z vedno večjim vraščanjem v duhovni

svet. S to aktivnostjo se napolnjuje z vsebino duhovnega

sveta, in na ta način postaja v vedno večji meri

dirigent svoje lastne volje. To kar postane svobodno,

ni volja, temveč človek, ki prežame samega sebe s tem,

kar lahko spozna in vidi v duhovnem svetu.’ 18 V takih

primerih postanemo ljudje arhitekti našega prihodnjega

življenja. In tako kot mora arhitekt upoštevati

lastnosti materialov, sposobnosti graditeljev in druge

obstoječe okoliščine, ga to seveda ne omejuje v kreiranju

novega bivališča. Edina stvar, ki ga lahko resnično

omejuje, je pomanjkanje ustvarjalnih idej.

V sedanjem obdobju človeškega razvoja, ko smo zgolj

na začetku razvoja etičnega individualizma, nam je

lahko zavedanje o naših skritih zmožnostih v veliko

vzpodbudo. ‘Poznavanje človeške vrednosti, občutje

za človeško dostojanstvo, hotenje, ki izhaja iz ljubezni

do človeštva – to so najlepši življenjski plodovi, ki

jih vzgaja človek, kadar sprejme vase to, kar mu je podarjeno

s strani duhovne znanosti. Kajti ta duhovna

znanost deluje skozi voljo tako, da doseže to, kar je v

Filozofiji svobode opisano kot moralna intuicija. Njena

moč se pretaka v človekovo življenje v obliki moralnih

idealov. Moralne intuicije so postopoma prežete s tem,

kar je resnična ljubezen, in na ta način lahko postanemo

ljudje, ki delujejo svobodno iz ljubezni, ki izvira iz

naše lastne individualnosti.’ 19

Ko se seznanimo s skritim ozadjem, ki omogoča našo

svobodo, bi morda bolj poetična duša izrekla tole hvalnico:

‘Svoboda, ti prijazno človeško ime, ljubljeno s

strani vseh, ki so krepostni; v tebi obstaja vse, kar moja

človečnost najbolj ceni in kar me ne sili, da bi postal

sluga komurkoli. Ti ne predpisuješ nobenega zakona,

temveč čakaš na to, kar bo moja dejavna ljubezen sama

prepoznala za zakon, zato ker se čuti nesvobodno nasproti

vsakemu zakonu, ki se mi ga vsiljuje.’ 20 Kajti le

na ta način lahko govorimo o obstoju resnične svobode,

tega velikega ideala sedanjega in prihodnjega človeškega

razvoja.

Opombe:

1, 11, 19, 20 Steiner, Stuttgart, Fruits of Anthroposophy, 5.09.1921

2, 3, 4 Steiner, Mystery of the Universe, Dornach, 9.04.1920

5, 6, 7 Steiner, The Philosophy of Spiritual Activity – A Philosophy of Freedom,

Rudolf Steiner Press, 1992

8 Steiner, Original Impulses for the Science of the Spirit, Berlin, 29.01.1906

9 Ta izraz izhaja iz duhovne ureditve vesolja, kjer obstajajo različna področja

na osnovi tega, da v njih delujejo duhovna bitja, ki pripadajo različnim

hierarhijam. Onstran zodiaka pa je področje, kjer so aktivne

glavne ustvarjalne sile vesolja, ki jih zaobjema pojem Oče-Sin-Sveti

Duh. Tu je tudi izvor našega višjega Jaza.

10 Steiner, Mystery of the Universe, Dornach, 18.04.1920

12 Steiner, Man as a Being of Sense & Perception, pp52

13 Steiner, Mystery of the Universe, Dornach, 14.05.1920

14 Steiner, The Invisible Man Within Us, Dornach, 11.02.1923

15 To središče uničevanja seveda ni mišljeno v fizičnem smislu, saj se to

dogajanje odvija na eteričnemu nivoju.

16 Steiner, Cosmosophy, Dornach, 24.09.1921

17 Steiner, Anthroposophical Leading Thoughts, Rudolf Steiner Press, 1985

18 Steiner, Manifestations of Karma, Hamburg, 28.05.1910

How We Can Become Really Free Human Beings

In the present we have on the one hand the necessity of natural science, and on the other absolute divine

prescience. In neither case can one speak of human freedom. But man does feel responsibility, he feels

moral impulses; he must therefore recognize a moral world.

14

This contradiction can be overcome because of the

fact that inside human beings the material processes

break down and destroy themselves, and

thus inside us there actually is no conservation of

energy and substance, but room is made by the annihilation

of substance for the development of our

thought-life. In this source of destruction the natural

laws and moral laws are one. We have the power

within this nothingness to cause good to arise, if instead

of our instincts and im¬pulses, which are bound

to work toward the direction of egotism, we pour into

our moral and ethical ideals. Then in this very centre of

destruction the seeds of future worlds arise. Then we,

as human beings, take part in the coming into being of

new worlds.


obzorja

Ali obstajajo realne

možnosti za bistvene

spremembe v

organiziranosti

odnosov v družbi

Rajko Atanacković

Iz meseca v mesec, skoraj lahko rečemo iz dneva v

dan, je vse bolj resno stanje, v kakršnem je družbeni

in ekonomski sistem, pa tudi demokracija nasploh.

Še več, vse bolj se govori o kolapsu celega sistema.

Kljub temu pa ni videti rešitve, ki bi bila plodna, ki bi

vzdržala in bila sposobna preživeti in ki bi izključila

negativne strani sedanjega družbenega sistema.

Pred letom in pol (dvema in pol; op.), ko sem pisal

osnovo za ta tekst, je bilo stanje težko, vendar je bila

zavest o globini in strukturalnih osnovah tekoče krize

manj prisotna. Danes je jasno skoraj vsem, v vsej

širini političnega spektra in tudi globalno, da so spremembe

neizogibne in da ne morejo biti površinske. Pa

vendar, četudi so se ljudske množice premaknile in bo

ta sila pridobivala na hitrosti, večina ljudi še zmeraj ne

ve, kakšne naj bodo zahteve in v katero smer naj bo

usmerjena ta silna ljudska energija, da se ne bi ponovile

napake iz preteklosti in da bi prišli do boljših rešitev.

Kakor da ni takšnih rešitev, ki bi vsebovale zares delujoče

spremembe, takšne spremembe, ki bi istočasno

lahko inspirirale boljši del človeštva, pri tem pa ne

vodile v rast bodočih konfliktov in bojev med ljudmi.

Največja nevarnost so konzervativne in nazadnjaške

sile, ki so infiltrirane v vse pore moderne družbe, in

lahko izkoristijo inertnost in uspavanost velikih ljudskih

množic in tako sabotirajo smer in težišče, na katerih

morajo sloneti plodne rešitve.

Vsakdo, ki razmišlja o teh problemih, vključno z nevarnostjo

za življenjsko okolje in seveda o pomanjkanju

duhovnih vrednot v vsakdanji borbi za preživetje,

tvega, da bo označen kot idealist ali pa da se uvrsti

med staromodno razdelitev na socializem in kapitalizem

in vse, kar se temu prilepi še zgodovinsko. Takšne

obrazce ramišljanja moramo ukiniti zaradi prihodnosti

in napredka. Najgloblji problem je v tem, da je večina

besed, ki jih danes uporabljamo, izgubila svoj izvoren

pomen kot orodje za pravo razmišljanje in so postale

fraze brez tistih najpomembnejših sestavin, ki so lahko

zdrava hrana za misli. Misli je treba pripeljati v stvarnost

z zavestnim naporom, pri tem pa se čim manj

naslanjati na simpatijo in antipatijo, ne glede na to, ali

prihajajo iz tradicionalno levih ali desnih strani. Vsako

resno razmišljanje nas zlahka izvleče s področij umirajočih

ideologij in stvarnost, s katero smo soočeni, dobiva

sveže, žive in realistične obrise. Takrat doživljamo

tudi pojme, kot sta delo in kapital, na nov, svež način

in vidimo, da nista le tisto, kar nas uči stara ekonomska

teorija, temveč del večje celote življenja.

Najprej; ni dvoma, da smo danes del popolnoma razvite,

globalne svetovne ekonomije.

Če opazujemo lokalne državne ekonomije, imajo v odnosu

do svetovne ekonomije funkcijo, ki je analogna

funkciji celic v organizmu. Tukaj je malo možnosti za

zdravo rast, je pa veliko možnosti za zdravo razporeditev

tega, kar se že proizvaja in tisto, kar se proizvaja,

je plod skupnega delovanja uporabljene inteligence in

narejenega dela na naravnih virih. Problem je v tem,

kako doseči, da bo inteligenca uporabljena vsesplošno,

ne le za doseganje profita za t.i.'lastnike kapitala',

saj tako kot se uporablja sedaj, je za splošno ljudsko

dobrobit izgubljena inteligenca. V to se lahko prepriča

vsak, če se resno loti eksperimenta, da vse, kar počne

v nekaj dneh, dela v splošno ljudsko dobro. Opazil

bo, da bo želel delati drugače kot običajno. S tem je

povezana še ena sprememba, ki bo večini zgledala revolucionarno,

v resnici pa je povsem razumna, tako s

15


širimo

stališča posameznika, kot družbe. Najemno delo je treba,

kjerkoli je to mogoče, destimulirati in ga zamenjati

za svobodno, kreativno delo.

Če hočemo narediti, kar je potrebno, se moramo naučiti

prostovoljno, svobodno ter na pristen način delati

z drugimi, tako da resnično skrbimo en za drugega,

kakor da smo pripadniki velike, zdrave družine, saj v

vsakem primeru to, kar nam je potrebno, dobimo z delom

drugih. Danes je vsepovsod prisotna delitev dela,

nihče ne dela samo za sebe ...

Noben človek ni izoliran kot osamljen otok.

Denar je samo orodje, sredstvo, ki pomaga v menjavi,

menjava pa je v ekonomiji to, kar je v živem organizmu

cirkulacija krvi.

Ni potrebno, da denar tiskajo države ali banke, denar

je lahko karkoli, za kar se ljudje dogovorijo, da je menjalno

sredstvo. To potem predstavlja določeno vrednost,

ki je v zakonsko odmerjenem odnosu do vrednosti

drugih dobrin.

Tako se lahko npr. fižol uporabi kot denar, če se o tem

doseže dogovor.

V današnjem času je očitno, da so v denarju skrite

mnoge kvalitete, ki mu po naravi stvari ne pripadajo.

Vrednost denarja je neprestano potvorjena glede na

določene posamezne interese in to se v glavnem dogaja

na način, ki ga je lahko prezreti. Resnična cena blaga

je običajno skrita.

Resnično ceno je vedno znova mogoče določiti z neposredno

komunikacijo med proizvajalci, distributerji

in potrošniki.

V primeru, da ne bomo oživeli in pozdravili ta avtentični

odnos, naša prihodnost ne bo pokazala znakov

ozdravitve niti ne bo tisto, kar bo proizvedeno, popolnoma

porabljeno (potrošeno) oz. bolj natančno, ne bo

mehanizmov, da se proizvaja tisto, kar je ljudem resnično

potrebno.

Vse več ljudi prihaja do zaključka, da bi morali hitro

doseči spremembo v stališčih in vrednotah, ki so pretežno

prisotne v družbi. Mnogi polagajo svoje upanje

v visoke duhovne vrednosti in nesebičnost, ki sije iz

velikih svetovnih religij, kot so budizem, krščanstvo in

islam.

Ravno tako se čuti prisotnost vse večje razširjenosti

svobodne duhovnosti, ki je v današnjem času obogatila

življenja mnogih. Vendar ne moremo upati, da bo

ta duhovnost resnično dosegla svoj cilj, če ne čuvamo

pazljivo njene svobode.

To pomeni, da ne smemo dovoliti, da bi ekonomski in

posamezni korporacijski interesi tistih, ki imajo ekonomsko

moč – danes - odločali o tem, kaj in kako bomo

učili na naših šolah in naših univerzah. Istočasno naša

znanost in raziskave ne bi smele biti financirane s strani

predstavnikov teh posameznih interesov, torej tistih,

ki so si nagrabili ogromno bogastvo.

Enostavno povedano, ekonomski del družbe in tisti

del, ki se ukvarja z duhovno proizvodnjo, bi morala

imeti določeno neodvisnost v medsebojnih odnosih.

Duhovno življenje in proizvodnja duhovnih dobrin bi

morala biti svobodna, medtem ko ekonomija ne sme

imeti takšne svobode. Vodilni princip v ekonomiji bi

moral biti skupna dobrobit in vzajemnost.

Resnična demokracija naj bo obnovljena, to je potrebno

tudi zaradi kontroliranja tega procesa na najboljši

način. Za demokracijo je potrebno vse ljudi smatrati

za enake v njihovih človeških pravicah, ki vključujejo

tudi pravico do informacij in pravico do sprejemanja

učinkovitih odločitev, ki se tičejo življenja ljudi in skupne

dobrobiti.

Tako je treba slišati vsako mnenje in ga premisliti v

tistem, kjer zajema interes vsakega pripadnika družbe.

Tukaj naj vlada pravica večinskega odločanja brez

izjem.

V tem smislu imamo v osnovi tri načine sprejemanja

odločitev ali vladanja znotraj družbe. V politični sferi

vlada večina, v duhovni sferi vlada svoboda za vsakega

posameznika (tukaj ni potrebno vsiljevanje večine)

in v ekonomiji vlada asociativni pristop, kjer je treba

dovoliti, da se cene, kot tudi podjetja, svobodno oblikujejo

na tržišču in kjer se proizvajalci, distributerji in

potrošniki srečujejo s svojo osebno izkušnjo, ki temelji

na njihovem posebnem ekonomskem položaju.

Torej, ali to spominja na socializem ali bolj na

kapitalizem?

Ali ima mogoče ta rešitev najboljše od obeh? Pravzaprav

ta ideja ni čisto nova. Razvita je med 1917. in 1922.

letom ob koncu prve svetovne vojne, predstavil pa jo je

avstrijski filozof dr. Rudolf Steiner.

To je ideja družbene tročlenosti ali ideja tročlenega

družbenega sistema.

Ta isti človek, dr. Rudolf Steiner, je avtor in ustanovitelj

danes široko razprostranjenega waldorfskega izobraževanja,

v novejšem času pa je tudi v strokovnih

krogih kmetijskih ekologov priznan kot utemeljitelj

bio-dinamične kmetijske proizvodnje, ki je je ekološko

najbolj zdrav sistem obdelovanja zemlje.

16


obzorja

On je mislil, da se sodobna družba ne more organizirati

na drugih osnovah in da zaradi svoje narave zahteva

organizacijo na ta tročleni način, saj bo v nasprotnem

primeru padla v diktaturo ali dekadenco.

Nekateri ljudje trdijo, da je Steiner rekel, da ne bo mogoče

uvesti sistema tročlenega družbenega organizma,

potem ko je bila za to zamujena priložnost po prvi svetovni

vojni. Šele na začetku 21. stoletja naj bi ekonomska

in družbena kriza zahtevali, da se ta sistem uvede

brez odlašanja.

V zadnjih dveh letih (treh, op.), ko mnogi veliki ljudje,

tudi Dalajlama, ljudje, ki prihajajo iz zelo različnih

področij družbenega delovanja, raziskujejo možnosti

za boljšo prihodnost sveta, obstajajo obnovljeni poskusi,

da bi izločili nekatere koristne plodove marksistične

teorije, ki je bila nekaj časa pozabljena.

Vendar ima marksistična teorija kljub nekaterim koristnim

uvidom nekaj pomembnih stališč, ki se ne skladajo

s svobodo posameznika, to pa je bilo lepo opisano

v literaturi, ki oporeka temu pristopu.

Mislim, da je pomembno, da se seznanimo z vsemi

možnostmi, ki so pred nami, če želimo ukrepati.

Kdo bi vedel? Mogoče bo prihodnost še boljša, kot si

danes lahko predstavljamo.

Če resnično želimo v družbi popraviti, kar je potrebno,

in tudi pomagati našemu planetu in življenju na njem,

je bolje, da se ne opiramo na koncepte, kot je razredna

borba ipd., temveč je dosti bolj zaželeno, da poskušamo

odkriti, kako bi lahko dosegli napredek brez potapljanja

v nasilje ali kakršnokoli vrsto vojnega spopada.

Takšnega 'napredka' smo imeli menda dovolj v 20. stoletju.


prevedla Breda Pavlovič

Sedem akupunkturnih

točk 2. del

Drago Purgaj

4. Vzpostavljanje odprtega in transparentnega

denarnega sistema

Četrta akupunkturna točka zadeva evolucijo denarja

in kapitala. Bernhard Lietaer v svojem delu Prihodnost

denarja (The Future of Money) trdi, da je največji problem

sedanjega denarnega sistema v njegovi preveliki

eficientnosti. Ta sistem se osredotoča na kratkoročne

finančne profite, ki povzročajo neslutene stranske

učinke, ki uničujejo dolgoročno vitalnost, stabilnost

in preživetje sistema samega. Njegova usmeritev nosi

sestavine Wallstreet - kapitalizma, za katerega je značilno,

da privatizira profite, istočasno pa socializira

izgube.

Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je: Kaj je dejanska

naloga denarja in v kakšnem odnosu mora biti finančni

sektor do realnega gospodarstva? Profiti finančnega

sektorja so med leti 1973 in 1985 poskočili iz 16% na

41%. Ali to pomeni, da je finančni sektor res toliko prispeval

k vrednosti gospodarstva? Kar pozabljamo, ko

Wallstreet - financarji govorijo o ustvarjeni vrednosti,

je, da denar ni blago in da denar nima vrednosti brez realnega

gospodarstva, od katerega je odvisen. Če denar

ni blago, kot so to drugi produkti, ga moramo pričeti

pojmovati drugače. Kaj je potemtakem denar? Denar

uteleša sorazmerje oziroma vrednost gospodarstva.

Denar je pravica, do ustreznega vrednostnega deleža

(posesti ali storitve), ki ga ustvari realno gospodarstvo.

Denar je za realni sektor to, kar je za človeka krvni obtok,

ki pri življenju ohranja vse dele telesa. To pomeni,

da morajo institucije, ki skrbijo za cirkulacijo denarja

po kolektivnem gospodarskem organizmu delovati

tako, da oskrbujejo celoten organizem ter da denarja

ne plenijo. Nesmiselno tlačenje denarja v finančni sistem

ne koristi realnemu sektorju. Nasprotno, že uveljavljena

praksa plačil bonusov preko finančnega sistema

kaže, da to gospodarstvo uničuje.

Jedro argumentacije ne cilja v propad individualne

etike ampak v samo formo sistema. Današnji sistem

sestoji iz presežka denarja in kapitala na področjih, ki

ustvarjajo visoke profite, čeprav ta področja ne prinašajo

velikih koristi za okolje in socialo. Po drugi strani pa

imamo področja, kjer denarja primanjkuje, čeprav so

družbeno zelo pomembna. Slednja sicer ne ustvarjajo

17


širimo

18

finančnih profitov, imajo pa visok socialni donos. Situacija

je torej takšna, da je preveč denarja na področjih,

ki niso tako zelo družbeno pomembna in premalo na

področjih, kjer bi bila vlaganja nemudoma potrebna.

Zakaj je temu tako? Zato, ker je današnji sistem tako

naravnan. Rešitev je, da ga ponovno premislimo in

preoblikujemo tako, da bodo področja uravnotežena.

V nasprotnem primeru lahko pričakujemo ponovne

zlome. Potrebujemo sistem, ki bo služil različnim gospodarskim

in družbenim področjem, njihovim različnim

razvojnim ter finančnim potrebam in dejavnostim.

Ali že lahko mislimo denar tako, da bo bolje služil gospodarskim

in socialnim potrebam? Lahko! Primer je

odločitev Billa Gatesa in Warrena Buffeta, da levji delež

premoženja preneseta na fundacijo Bill & Melinda

Gates Fundation, ki investira v projekte s socialno misijo.

Pri tem ne gre le za velikopotezno gesto izjemnih

osebnosti, pač pa za nov pomen, ki ga denar dobiva s

tem ko se iz področja, ki je prekapitalizirano, pretaka

na področje, ki je podkapitalizirano ter tako izravnava

siceršnja neravnovesja.

Naslednji primer je vzpostavljanje komplementarne

valute, ki podpira regionalno gospodarstvo ter preko

številnih ekoloških in okoljskih projektov prinaša neposredne

koristi svojemu okolju. Lokalna komplementarna

valuta lahko pomembno prispeva tudi k zmanjšanju

valutnih tveganj.

Tretji primer pa je predlog, da Wallstreet - sistem prične

delovati kot odprta in transparentna web - platforma,

ki bi omogočala neposredno povezavo med lastniki

kapitala in tistimi, ki denar potrebujejo. Takšne

platforme že obstajajo. Primer je organizacija www.

prosper.com, kjer posojilodajalec in posojilojemalec

stopita v neposredno zvezo. Omenjena organizacija

ima že preko milijon uporabnikov. Podobna platforma

obstaja tudi v Nemčiji (www.betterplace.org).

5. Kreiranje odprtokodnih tehnologij za

družbene inovacije

Peta akupunkturna točka zadeva evolucijo tehnologij.

Tehnologije in dostop do njih so odločilne za mnoge

kompleksne izzive družbe 21. stoletja. Katere povezave

so tukaj pomembne? En aspekt je, da se visoko

interesanten razvoj patentnih pravic preoblikuje v odprtokodne

tehnologije. Drugi aspekt je, da se spremeni

narava tehnologij: iz orodja (kot je npr. kladivo) preko

sistema (kot je npr. Microsoft Office, ki ponuja celo paleto

možnih aktivnosti, integriranih v ta isti sistem) v

odprtokodno platformo (kot npr. internet), ki omogoča

prosti dostop kreativni in visoko kooperativni družbi

(kjer se izmenjujeta svoboda in kreativnost).

Tretji aspekt pa je, da se globalno gledano levji delež

raziskav in razvoja udinja komercialnemu profitu in

ne socialnim potrebam. Iz tega razloga farmacevtska

podjetja zanemarjajo slabitve prihodkov afriških prebivalcev,

iz istega razloga avtomobilski koncerni zanemarjajo

problem odsluženih avtomobilov itd.

V zvezi z velikimi izzivi klimatskih sprememb in svetovno

revščino nam je jasno, da sta potrebna dva ukrepa:

obsežne javne in privatne naložbe v izvorne tehnologije

za trajnostno preobrazbo ter vzpostavljanje

takšnega dostopa do teh tehnologij, ki bi imel funkcijo

globalnega vzvoda. Z drugimi besedami: dostop do

omenjenih tehnologij se ne sme omejevati na način, kot

je danes v veljavi. To še posebej velja za regije, ki so v

zaostanku in nove tehnologije nemudoma potrebujejo,

vendar si jih ne morejo privoščiti.

Končno sta esenca tehnologij in moč, ki poganja gospodarstvo

eno in isto: To je ustvarjalna sposobnost ljudi!

Izvorni pomen pojma tehnologija prihaja iz grške besede

techne in pomeni umetnost. To, s čimer se navsezadnje

ukvarja vsak človek, je ustvarjanje dobrin.

Gre za sposobnost s pomočjo katere pridemo v stik z

ustvarjalnostjo. Prav to pa je tudi končni cilj tehnologij.

6. Ustanovitev globalne politično-vodstvene šole

za zeleno preobrazbo

Šesta akupunkturna točka zadeva evolucijo vodenja in

izobraževanje. Katere specifične sposobnosti so odločilne

za našo misijo v 21. stoletju, ne glede na to ali

gre za gospodarstvo, socialno podjetništvo, vodenje,

medije ali druga delovna področja?

Scharmer na prvo mesto postavlja način reševanja

problemov. Tako v avtomobilski kot računalniški industriji,

zdravstveni ali šolski vzgoji, vladni službi ali

drugod, je način vedno isti: vodstva nastale probleme

rešujejo s splošno večino. Preko tega ne gre nikoli.

Toda menedžerji in vodstva imajo danes probleme, ki

od njih zahtevajo počasno ponotranjanje, preobražanje,

povezovanje, sledenje in pričutenje. Temu, kar bi

želeli, da se zgodi, se morajo odpreti ne glede na lastna

prepričanja. Hkrati morajo vse to izvajati skupaj. In ko

se utrne iskra inspiracije, se morajo nanjo skoncentrirati

in na njej delati. Graditi majhne prototipe za prihodnost

- male eksperimente, ki omogočajo raziskovanje

prihodnosti.

To so sposobnosti, ki so danes potrebne v vsakem

poklicu, v vsaki industrijski panogi in v vseh kulturah.

Vendar pa teh sposobnosti ne učijo v nobeni šoli

in prav to je slepa pega današnjega visokega šolstva.

Če želimo to spremeniti, se moramo posloviti od


obzorja

uveljavljenih metod učenja, kajti te so povečini preživeli

ostanki srednjega veka.

In kaj nam potem ostane? Nič! In prav na tej točki se

pričenja prihodnost. Ta prosti tek je mesto možnosti,

kjer se lahko vzpostavi nov način učenja in nova oblika

visokega šolstva.

V zvezi s to obliko je potrebno poudariti tri vire, ki so

bistveni:

1. dojemanje družbenih izzivov kot trajnostne

preobrazbe, ki vzpodbuja partnerstvo, situativno

ter interdisciplinarno angažiranost

2. učne metode, ki pri študentih porajajo vprašanja,

aspiracijo in zavest

3. uvajanje metod in orodij socialne tehnologije, ki

dopuščajo, da osvetlimo prihodnost

Če s tem povežemo še nekaj bazičnih znanj o zadevah

kot so denar, vodenje financ, sistemska teorija in če

nekaj ročnih orodij preoblikujemo v moderne sisteme,

bomo dobro pripravljeni na izzive tega stoletja.

Danes obstaja zelo malo povezav med ljudmi, ki delajo

v tej smeri. Ali ne bi teh inovativnih in navdiha polnih

ljudi povezali v globalno raziskovalno šolo, kjer bi prihajalo

do izmenjave znanj. Lahko bi ji nadeli npr. ime

'G-school' za zeleno, generativno politično-raziskovalno

visoko šolo za preobrazbo gospodarstva in družbe?

Morda bi ta mreža prototipov vnesla novo življenje v

sicer stare, umirajoče institucije univerz?

7. Javna zavest in poglabljanje demokracije

Sedma akupunkturna točka zadeva našo lastno evolucijo,

nas kot konzumentov, uporabnikov in državljanov.

Današnja družba sestoji v glavnem iz treh sektorjev:

gospodarskega, državnega in civilnega. V teh

sektorjih srečujemo štiri različne oblike komuniciranja:

Prva oblika je memoriranje (Downloads - enostranska,

manipulativna, kot npr. politična ali ekonomska propaganda).

Druga oblika je debata (dvosmerna, transakcionalna).

Tretja oblika je dialog (multilateralen, reflektirajoč)

in četrta je oblika, ki jo Scharmer poimenuje

Presencing (multilateralen in transformativen).

Kapitalizem 1.0 je omejen na prva dva tipa komunikacije.

Naša naloga pa je, da jakost teh dveh tipov

znižamo in stopimo korak od transakcionalnega k

reflektivnemu in transformativnemu (tri in štiri) tipu

komunikacije.

V modelu kapitalizma 2.0 so združeni prvi trije

tipi. Najvišja dosežena oblika je dialog in čeprav

je dialog precej 'gibka' oblika, je vendarle premalo

transformativna, da bi z njim dosegli resnejši preboj

in inovacije.

V doslej še nerealiziranem družbenem modelu 3.0

bodo prvi trije tipi do neke mere vključeni, vendar pa

bo ta model bolj osredotočen na vzpostavljanje novih

infrastruktur za družbeno prenovo, na pobude za inovacije

in spremembe.

Novosti, ki jih prinaša sedem akupunkturnih

točk

Skupno vsem sedmim akupunkturnim točkam je, da

vsaka od njih podpira enega od odločilnih členov nove

infrastrukture. Scharmer predlaga, da v izogib morebitnim

pomanjkljivostim, pričnemo najprej s širitvijo že

obstoječih in delujočih primerov.

Hkrati s tem moramo ustvariti mesta, ki bodo predstavljala

povezovalno infrastrukturo za srečevanje,

skupno premišljanje ter ustvarjalno delo pionirjev

vseh sedmih akupunkturnih točk, kjer si bodo ti lahko

prisluhnili, izmenjavali znanja, ocenjevali prototipe in

se medsebojno podpirali.

Če še enkrat povzamemo, gre za to, da splet potrebnih

aktivnosti razvijamo v naslednjem vrstnem redu:

1. Nadaljujemo z razvojem konvencionalnih

koordinacijskih mehanizmov za reguliranje

družbene menjave, ki izvira iz vzajemne zavesti

in skupne volje.

2. Vzpostavimo nove oblike lastniških pravic na

način, ki omogoča ekonomsko ovrednotenje

naravnih, kulturnih in socialnih dobrin.

3. Vzpostavimo nove oblike človekovih pravic,

ki zagotavljajo vsem ljudem temeljni dohodek,

zdravstveno oskrbo, izobraževanje in podjetniško

udejstvovanje.

4. Oblikujemo bolje uravnoteženi finančni sistem,

ki področja z viškom investicijskega kapitala,

zaradi visokih finančnih donosov in hkrati

nizkim socialni donosom, izravnava s področji

z visoko socialno-ekološko vrednostjo, ki

se zaradi nizkih finančnih donosov ubadajo s

primanjkljajem investicijskega kapitala.

5. Preusmerimo javne in privatne investicije k

zelenim in socialnim tehnologijam ter pričnemo

z vzpostavljanjem takšnih lastniških pravic, ki

so široko družbeno koristne.

6. Oblikujemo vzgojo-izobraževalni proces za

vodilno kadrovsko strukturo, ki vodi k omejevanju

nesmiselne produkcije in hkrati dovoljuje

učenje nastajajoče prihodnosti.

19


širimo

7. Dvigujemo raven družbene komunikacije in

refleksije, potrebne za poglabljanje procesov

demokracije.

Sliši se veliko, toda vse te stvari so že v nastajanju. Kar

manjka, je to, da se v družbenem smislu vsi skupaj bolj

mobiliziramo in da potrebne ukrepe prepoznamo kot

paket povezanih akupunkturnih točk. V tradicionalni

kitajski medicini ta izraz pomeni celostni pristop

k aktiviranju samozdravilnih moči organizma. To je

povsem enako temu, kar potrebujemo za socialni organizem.

Mi sami smo tisti, ki ta socialni organizem iz

trenutka v trenutek soustvarjamo. Pri tem se moramo

zavedati, da tako imenovani zakoni ekonomije in sociologije

niso enaki tistim, ki veljajo za naravoslovje.

Zakoni, ki urejajo družbo, morajo biti mnogo bližje zavesti

ljudi in če se ta zavest spremeni, potem se spremeni

tudi odnos do zakonov. To pa nas privede nazaj

k slepi pegi aktualnega časa: h kvaliteti zavesti, ki jo

kot človeška bitja delimo.

Viri:

1. Jahresthema, Sektion für Landwirtschaft am Goetheanum,

2012

2. Steiner Rudolf, Wie erlangt man Erkenntnise der höheren

Welten, Berlin, 1904

3. Scharmer C. O., Theory U, Leading from the Future as it

Emerges, Cambidge, 2007

4. Barnes Peter, Capitalism 3.0, San Francisco, 2006

5. Lietaer Bernhard, The Future of Money, London, 2001

Vaje ob strani življenja

Samo Simčič

Odlomki iz del Rudolfa Steinerja: 'Navodila za ezoterično

šolanje' GA 42, 'Kako doseči spoznanja višjih

svetov' GA 10, 'Tajna znanost v osnovi' GA 13

I.

Najprej prikažimo SPLOŠNE ZAHTEVE, ki si jih mora

postaviti vsakdo, kdor hoče razviti v sebi skrite duševno

duhovne (okultne) sile. Te vaje se imenujejo 'Vaje

ob strani življenja' (Nebenübungen).

V tem, kar bo sledilo, bomo predstavili pogoje, ki

morajo biti osnova okultnega razvoja. Nihče naj ne

misli, da lahko s kakršnimikoli merili zunanjega ali

notranjega življenja napreduje, če teh pogojev ne izpolnjuje.

Vse meditativne vaje in vaje iz koncentracije

ter siceršnje vaje bodo brez vrednosti, ja, v določenem

pogledu celo škodljive, če življenja ne urejamo v smislu

teh pogojev. Nobenih sil ni mogoče človeku dati;

mogoče je le sile, ki so v njem, popeljati v razvoj. Ne

razvijajo se same, ker obstajajo zanje zunanje in notranje

ovire. Zunanje ovire odpravimo z naslednjimi

pravili, notranje pa s posebnimi navodili o meditaciji,

koncentraciji itd.

Prvi pogoj je prisvojiti si popolnoma jasno mišljenje. V

ta namen si je treba vzeti čas - četudi kratek, le kakih

pet minut, kolikor več, toliko bolje - v katerem se je treba

osvoboditi blodenja misli. Treba je postati gospodar

v svojem miselnem svetu. Človek ni gospodar, če

zunanje razmere, poklic, kakršnekoli tradicije, družbene

razmere, tudi pripadnost določeni narodnosti,

dnevni čas, določena opravila določajo, da se ukvarjamo

z neko mislijo in kako to misel razpredamo. Treba

je v omejenem času po svobodni volji izprazniti dušo

od običajnega, vsakdanjega miselnega toka in z lastno

iniciativo postaviti v njeno središče neko misel. Ni treba

meniti, da mora biti to izredna ali zanimiva misel;

kar je treba v okultnem pogledu doseči, bomo celo

bolje dosegli, če na začetku težimo k temu, da izberemo

povsem nezanimivo in nepomembno misel. Tako

bomo bolj spodbudili samostojno silo mišljenja, medtem

ko misel, ki je zanimiva, samo trga samostojni jaz.

Bolje je, če si ta pogoj zastavimo tako, da mislimo o buciki

kot pa o velikem Napoleonu. Rečemo si: izhajam

iz te misli in s kar najbolj notranjo iniciativnostjo razvrščam

vse, kar je po samem predmetu mišljenja povezano

z njo. Misel naj ob koncu tega časovnega prostora

še ravno tako barvito in živo stoji pred našo dušo

20


obzorja

kot na začetku. To vajo delamo dan za dnem, najmanj

en mesec; lahko vsak dan izberemo novo misel, lahko

pa se več dni držimo ene in iste. Na koncu prakticiranja

takšne vaje poskusimo privesti v zavest občutek trdnosti

in gotovosti, ki ju pri subtilni pozornosti do lastne duše

kmalu opazimo, in nato vajo zaključimo tako, da osredotočimo

svojo misel na glavo in na sredino hrbta (možgani

in mozeg), kot da bi hoteli ta občutek vliti v ta del telesa.

Če smo to vajo opravljali približno en mesec, lahko nastopi

druga zahteva. Poskusimo si izmisliti neko opravilo,

kakršnega se v običajnem toku našega dosedanjega

življenja prav gotovo nismo lotili. To opravilo izvršujmo

vsak dan kot dolžnost. Dobro je, da si izberemo opravilo,

ki ga lahko izvajamo vsak dan kolikor mogoče dolgo.

Spet je bolje, če začnemo z nekim nepomembnim opravilom,

h kateremu se moramo tako rekoč prisiliti, na

primer ob določeni uri zalijemo cvetico, ki smo jo kupili.

Čez nekaj časa dodajmo temu opravilu drugo, podobno,

kasneje tretje in tako naprej, kolikor lahko to izvajamo ob

opravljanju vseh drugih dolžnosti. Tudi ta vaja naj traja

en mesec. Kolikor je mogoče, pa se je treba tudi v tem

drugem mesecu ukvarjati s prvo vajo, četudi naj nam ne

bo več izključna obveznost kot v prvem mesecu. Vendar

je ne smemo zanemariti, sicer bomo kmalu opazili, da

smo izgubili sadove prvega meseca in da se spet začenja

stara razvada nekontroliranih misli. Nasploh je treba paziti

na to, da sadov, ki smo si jih enkrat pridobili, nikdar

ne izgubimo. Ko je za nami takšno iniciativno ravnanje,

ki smo ga izpolnili z drugo vajo, se s subtilno pozornostjo

zavemo v duši občutka notranjega nagiba k dejavnosti

in hkrati izlijemo ta občutek v svoje telo, tako da teče z

glave do srca.

V tretjem mesecu si je treba kot vajo v središču življenja

zastaviti oblikovanje določenega ravnodušja do nihanja

med veseljem in trpljenjem, radostjo in bolečino; 'nebeško

vriskanje in smrtno mračnost' je treba zavestno nadomestiti

z enakomernim razpoloženjem. Pozorni postanemo

do tega, da se ne prepustimo nobeni radosti, da nas nobena

bolečina ne podre do tal, da nas nobeno doživetje ne

potegne za sabo v brezmejni bes ali jezo, da nas nobeno

pričakovanje ne napolni z bojaznijo ali strahom, da nas

nobena situacija ne zbega itd., itd., itd. Ne bojmo se tega,

da bomo s takšno vajo postali trezni in neživljenjski; prej

bomo opazili, da na mesto tega, kar se s to vajo godi, stopajo

osvetljene lastnosti duše. Predvsem pa bomo lahko

nekega dne s subtilno pozornostjo začutili notranji mir v

telesu; tega izlijmo podobno kot v prejšnjih primerih v

telo, tako da teče od srca po rokah in nogah in nazadnje

sveti do glave. Seveda si v tem primeru ne moremo tega

zastaviti z vsako vajo, kajti v bistvu nimamo opraviti z

eno samo vajo, temveč s stalno pozornostjo do svojega

notranjega duševnega življenja. Vsak dan si je treba vsaj

enkrat priklicati ta notranji mir pred dušo ter nato vaditi

izlivanje toka iz srca. Z vajami prvega in drugega meseca

ravnamo tako kot v drugem mesecu z vajo prvega.

V četrtem mesecu se lotimo tako imenovane pozitivnosti.

Njeno bistvo je, da v vseh izkušnjah, bitjih in stvareh

stalno iščemo to, kar je v njih dobrega, izvrstnega, lepega

itd. To lastnost duše lahko najbolje označimo z neko

perzijsko legendo o Kristusu Jezusu. Ko se je ta nekoč

podal s svojimi učenci na pot, so na robu poti videli ležati

mrtvega psa, ki je že trohnel. Vsi učenci so se odvrnili od

tega grdega prizora, le Kristus Jezus je obstal, si pozorno

ogledoval žival in rekel: 'Kako lepe zobe ima ta žival!'

Medtem ko so drugi videli le to, kar je bilo grdo in nesimpatično,

je on iskal lepoto. Tako si mora ezoterični učenec

prizadevati v vsakem pojavu in vsakem bitju iskati pozitivnost.

Kmalu bo opazil, da se pod pokrivalom grdega

odkriva skrita lepota; celo za zunanjostjo prestopnika

je skrito dobro, za zunanjostjo blazneža božanska duša.

Ta vaja je povezana s tem, čemur pravimo vzdrževati se

kritike.

Te stvari tudi ne smemo razumeti tako, kot da bi nekaj

označevali kot črno-belo in belo-črno. Obstaja razlika, ali

izhaja presojanje zgolj iz lastne osebnosti in sodimo po

simpatijah in antipatijah. Obstaja tudi stališče v presojanju,

ko se ljubeče postavimo v tuje obstajanje ali tuje bitje

in se vsepovsod sprašujemo: kako pride ta drugi do tega,

da je takšen ali da tako dela. S takšnim stališčem nam

postane povsem samoumevno, da vedno bolj težimo k

temu, da nepopolnemu bitju pomagamo, namesto da se

pritožujemo in kritiziramo. Temu ni mogoče ugovarjati,

češ da življenjske okoliščine zahtevajo od človeka, da

obtožuje in sodi. Kajti tedaj so te življenjske okoliščine

takšne, da prizadeti ne more opravljati resničnega duhovnega

šolanja. So mnoge življenjske okoliščine, ki ne

omogočajo okultnega šolanja v polni meri. Človek pa naj

v tem primeru ne zahteva nepotrpežljivo, da kljub vsemu

opravlja korake napredovanja, ki jih je treba opravljati

ravno pod določenimi pogoji. Kdor se tako mesec dni

zavestno usmerja k pozitivnosti, bo vedno znova opazil,

da se v notranjost plazi občutek, kakor da je njegova koža

postala z vseh strani prosojna in da se je njegova duša

na široko odprla za vsa skrivna in subtilna dogajanja v

njegovi okolici, ki so se prej izmikala njegovi pozornosti.

Prav za to gre, da premagamo nepozornost do takšnih

subtilnih zadev v vsakem človeku. Ko človek opazi, da

se je v duši uveljavil opisani občutek kot neke vrste blaženost,

tedaj poskusi ta občutek v mislih voditi k srcu

in pustiti, da od tod priteka v oči, od tod pa v prostor

pred sabo in okrog sebe. Opazimo, da tako pridobimo

intimno razmerje do tega prostora. Tako rastemo preko

samega sebe. Učimo se opazovati kos svoje okolice, kot

da ta pripada nam samim. Za to vajo je potrebno imeti

21


širimo

res veliko koncentracije in predvsem je treba prepoznati

dejstvo, da vse, kar je vihravo, strastno, polno afektov,

deluje uničujoče na nakazano razpoloženje. S ponavljanjem

vaj prvih mesecev ravnamo spet tako, kot smo že

nakazali ob prejšnjih mesecih.

V petem mesecu poskusimo v sebi gojiti občutek, biti

do vsake izkušnje popolnoma nepristranski. Ko ljudje

o nečem, kar so slišali in videli, rečejo: 'Kaj takega še nisem

nikdar slišal, nikdar videl, to je slepilo,' in to pride

do nas, mora ezoterični učenec popolnoma prenehati s

takšnim mišljenjem. Pripravljen mora biti vsak trenutek

sprejeti popolnoma novo izkušnjo. Kar je doslej spoznal

kot zakonitost, kar se mu je pokazalo kot možno, se ne

sme tako vkovati vanj, da ne bi mogel sprejeti neke nove

resnice. Če nekdo pride k ezoteričnemu učencu in mu

reče: 'Stolp te in te cerkve stoji od te noči dalje poševno,'

je to sicer radikalen, vendar pravi primer, tedaj naj ezoterik

pusti odprta zadnja vrata verjetnosti, da mu lahko

takšno nezaslišano dejstvo razširi dosedanje znanje

naravnih zakonov. Kdor v petem mesecu usmeri svojo

pozornost na to, da tako misli, bo opazil, da se v njegovo

dušo plazi občutek, kot da je v prostoru, o katerem

smo govorili ob vaji četrtega meseca, nekaj oživelo in

bi se v njem nekaj premikalo. Ta občutek je izredno nežen,

subtilen. Poskusiti moramo to subtilno vibriranje v

okolju pozorno dojeti in spustiti njegov tok skozi vseh

pet čutov, namreč skozi oči in ušesa ter skozi kožo, kolikor

ta vsebuje toplotni čut. Na tej stopnji posvečajmo

manj pozornosti ezoteričnega razvoja vtisom premikov

v nižjih čutih, v čutih okusa, vonja in tipa. Na tej stopnji

še ni mogoče številne slabe vtise, ki se vmešavajo med

obstoječe dobre, razlikovati od teh; zato prepusti učenec

to stvar kasnejši stopnji.

V šestem mesecu se poskušajmo sistematično v rednem

menjavanju vedno znova lotevati vseh petih vaj. Tako se

polagoma lepo oblikuje ravnotežje duše. Opazili bomo

namreč, da nezadovoljstvo v zvezi s pojavi in bitji sveta

popolnoma izgine. Duše se polasti spravno razpoloženje

z vsemi doživetji, ki podeljuje sposobnost usmeriti

delovanje v svet tako, da ga izboljšujemo in razvijamo k

napredku. Odpre se mirno razumevanje stvari, ki so bile

prej za dušo zaprte. Celo hoja in kretnje človeka se pod

vplivom teh vaj spremenijo; in ko človek nekega dne

opazi, da je njegova pisava dobila drugačen značaj, si

lahko reče, da je dosegel prvo brstenje na poti navzgor.

Še enkrat si položimo na srce dvoje.

Prvo: teh šest vaj, o katerih govorimo, lahko paralizira

škodljivi vpliv, ki ga lahko povzročajo druge okultne

vaje, tako da ostane le tisto, kar je ugodno. In drugo: te

vaje zagotavljajo pozitivni uspeh meditativnega dela in

dela na koncentraciji. Celo še tako vestno izpolnjevanje

običajne morale še ne zadošča ezoteriku, kajti ta morala

22

je lahko zelo egoistična, če si človek reče: 'Hočem biti

dober, da bi drugi videli, da sem dober.' - Ezoterik ne

dela dobro, da bi drugi videli v njem dobrega človeka,

temveč ker spet in spet spoznava, da le dobro premika

razvoj naprej, zlo in nespamet pa postavljata le ovire na

pot.

* * *

V tem, za kar v pričujočem besedilu gre, je še nekaj drugega.

Ravno odtenki finejše narave, ki jih besedilo razjasnjuje,

lahko pri praktičnem izvajanju vaj usmerjajo

pozornost k bistvenemu.

Kontrola misli. Vzemimo si najmanj pet minut prostega

časa na dan in razmišljajmo o neki nepomembni misli,

ki nas že od začetka sploh ne zanima, tako da logično

povežemo vse, kar je o tem mogoče misliti. Pomembno

je, da je to nepomemben predmet mišljenja, kajti ravno

prisila, s katero se lotimo tega, da dolgo vztrajamo pri

tem predmetu, je to, kar prebuja sposobnosti, ki dremajo

v duši. Po nekem času opazi duša občutek trdnosti in

gotovosti. Ne smemo pa si predstavljati, da nas bo ta občutek

silno prevzel. Ne, to je povsem nežen, subtilen občutek,

ki mu je treba prisluhniti. Tisti, ki trdijo, da tega

občutka v sebi absolutno ne zaznavajo, so v veliki meri

podobni tistim, ki izhajajo iz tega, da med mnogimi drugimi

predmeti iščejo neki prav majhen, nežen predmet.

Sicer iščejo, vendar le površno, in tako ne morejo najti

tega majhnega predmeta, temveč ga spregledajo. Treba

je povsem v tišini prisluškovati in tedaj zaznamo ta občutek.

Ta nastane predvsem v sprednjem delu glave. Ko

to opazimo, ga v mislih izlijmo v možgane in v hrbtni

mozeg. Nato se nam polagoma razkrije, da s sprednjega

dela glave sevajo žarki prav do hrbtnega mozga.

Pobuda za dejanje. Ob tem si moramo izbrati neko dejanje

(opravilo), ki si ga sami izmislimo. Kdor si kot to

dejavnost zastavi, da bo zalival neko rožo, kakor da mu

je to kot primer zaukazano, počne to brez cilja. Kajti to

dejanje mora izhajati iz lastne pobude, torej si ga moramo

sami izmisliti. Pri tej vaji kmalu opazimo naslednje:

Lahko nekaj storim, bolj si prizadevam kot prej, čutim,

da moram nekaj storiti. To občutimo v vsem zgornjem

delu telesa. Nato skušamo tok tega občutka spustiti k

srcu.

Vzvišenost nad radostjo in bolečino. Nekdo naenkrat

izbruhne v jok. Tedaj je čas, da opravimo to vajo. Z vso

močjo se prisilimo, da tokrat ne jokamo. Isto velja tudi

za smeh. Poskusimo, ko nam je do smeha, da se ne smejemo,

temveč ostanemo mirni. To naj ne pomeni, da se

ne smemo več smejati, temveč se moramo obvladati in

postati gospodar nad smehom in jokom. In ko smo se

nekajkrat premagali, zaznamo kmalu tudi občutek miru

in ravnodušnosti. Spustimo tok tega občutka po vsem


Utrinki

telesu; najprej naj se izlije iz srca v lakti in dlani, to pa

preko rok seva v dejanje. Nato spustimo ta tok v noge

in nazadnje naj steče po glavi. Ta vaja zahteva resno

opazovanje samega sebe, kar izvajamo najmanj četrt

ure dnevno.

Pozitivnost. V vsem slabem je treba najti zrnce dobrega,

v vsem grdem kanček lepote, v zločincu iskrico

božanskosti. Potem dobimo občutek, kot da se širimo

preko svoje kože. Je podoben občutku, da raste naša

velikost, občutku velikosti, kakršno ima etrsko telo po

smrti. Če to občutimo, spustimo žar tega občutka sevati

skozi oči, ušesa in vso kožo, predvsem pa skozi oči.

Nepristranskost. Bodimo gibčni, sposobni lotiti se še

česa novega. Če nam nekdo pripoveduje, kar menimo,

da ni resnično, mora v našem srcu še vedno biti kotiček,

kjer si rečemo: mogoče pa ima prav. – To nas ne

more pripeljati do nekritičnosti, saj lahko zadevo še

preverimo. Prevzame nas občutek, da priteče k nam

nekaj od zunaj. To vsrkamo z očmi, ušesi in z vso kožo.

Ravnotežje. Vseh teh pet vaj moramo privesti v harmonijo,

tako da jih vse enako upoštevamo.

Teh vaj nam ni treba opravljati po mesec dni. Treba si

je predvsem zastaviti določen čas. Gre predvsem za

to, da te vaje opravljamo po tem vrstnem redu. Kdor

začne z drugo, nima od tega nobene koristi. Kajti gre

ravno za ta vrstni red. Nekateri celo menijo, da morajo

začeti s šesto vajo, z ravnotežjem. Ali lahko povedemo

v ravnotežje nekaj, česar ni? Kdor noče te vaje opravljati

po pravem vrstnem redu, temu nič ne koristijo.

Če mora nekdo napraviti šest korakov preko brvi in

hoče narediti najprej šesti korak, je to tako nesmiselno

kot začeti s šesto vajo.

Ekskurzija ekoloških

kmetov v Nemčijo 2. del

Zvone Černelič

Ob Bodenskem jezeru smo obiskali biodinamično

kmetijo Rendgoldshausen v velikosti 180 ha, kjer po

biodinamični metodi kmetujejo od leta 1932.

Kmetija je v lasti zasebne fundacije, ki jo vodi pet družin,

ukvarjajo pa se z živinorejo, zelenjadarstvom, poljedelstvom

in sadjarstvom. Vseh pet družin se redno

srečuje na sestankih, kjer preverjajo in načrtujejo kmetijsko

proizvodnjo.

Dve družini skrbita za poljedelstvo, ena za vrtnarstvo,

ena za prodajo in ena za razmnoževanje semen po biodinamični

metodi Demeter. Imajo zelo dobro razdelano

pridelavo, predelavo in predvsem prodajo.

Tedensko razvozijo preko 1500 zabojčkov zelenjave v

bližnjo okolico v velikosti 10 000 prebivalcev, pridelke

pa prodajajo tudi veletrgovcem. Na dvorišču imajo

trgovino s pestro ponudbo domačih pridelkov in proizvodov.

Kot zanimivost dodajam, da je v času našega

obiska kilogram paradižnika stal 6,5 evrov.

Imajo 120 glav živine, od tega 45 krav molznic v treh

popolnoma odprtih lesenih hlevih z globokim nastiljem

(brez gnojevke). Ob hlevu imajo ogromne kompostne

kupe. Za krmljenje živine uporabljajo izključno

dosušeno seno. Iz mleka pridelujejo razne mlečne izdelke,

ki jih prodajajo na kmetiji – lokalno oskrbujejo

bolnice, šole, domove za ostarele in ostalo prebivalstvo.

Samo za prodajo vseh izdelkov na kmetiji je zaposlenih

24 ljudi. Na celi kmetiji je zaposlenih 74 delavcev,

od tega je tretjina sezonskih. Vajenec na kmetiji zasluži

900 evrov mesečno, mojster pa 2400 evrov bruto, kar je

za nemške razmere malo.

Vrtnarija ima 4000 kvadratnim metrov steklenjakov,

ogrevanih z lesnimi sekanci v predsezoni. V tek steklenjakih

so v času našega obiska že obirali paradižnik

in papriko (26.6.2012). Rastline so bile v zelo dobrem

stanju; na primer paradižnik je bil visok 4 m in več.

Za obdelavo tal ne uporabljajo pluga, temveč rimski

plug. Pridelujejo veliko vrst zelenjave. Korenje pridelujejo

na 20 ha zemlje v različnih časovnih obdobjih.

Jeseni naredijo grebene v razdalji 90 cm in počakajo do

spomladi, da se zemlja sesede in ogreje. Nato te grebene

prepolovijo na širino 45 cm. Počakajo, da se zemlja

23


utrinki

usede. Nato naredijo slepo setev, da dajo semenom

plevela impulz za vznik. Po nekaj dnevih zgornji del

grebena odrežejo 2 cm globoko da uničijo morebitne

plevele. Čez 10 dni posejejo korenje. Nekaj dni pred

vznikom korenja pa s pomočjo plinskega ognja požgejo

in uničijo plevel. Medvrstni prostor okopljejo s posebnim

strojem. Ko je korenje dovolj veliko, ga osujejo

z zemljo.

Posebnost kmetije je še pridelava svetlobne korenine,

ki izvira s Kitajske in krepi imunski sistem. To rastlino

vzgajajo v lesenih koritih, visokih 1.5 m.

Leta 1986 so ustanovili tudi neprofitno organizacijo,

ki izobražuje mladino v biodinamični smeri. Projekt je

podprla tudi vlada. Tako imajo praktikanti dopoldne

pouk, popoldne pa prakso.

Na kmetiji so nas zelo lepo sprejeli in nas pogostili z

domačimi dobrotami.

Naslednja biodinamična kmetija Helchenhof je ravno

tako v bližini Bodenskega jezera in je vključena v Demeter

kontrolo. Sodelujejo s prej predstavljeno kmetijo.

Kmetija je velika 130 ha, 15 ha zemlje pa imajo še v

najemu. Imajo 70 ha travnikov in 60 ha zelenjave.

Kmetija je zanimiva, ker jo imata v najemu mladi družini

z mešano narodnostjo. Prejšnji lastnik je postal poslanec

v parlamentu, njegovi otroci pa niso imeli interesa

za kmetovanje.

Ena družina skrbi za živino in zelenjavo, druga družina

pa za poljedelstvo in turizem na kmetiji. Imajo kar

nekaj počitniški hišic, v katerih gostom ponudijo all

inclusive (doživetje kmetije; od dela v hlevu do vožnje

traktorja, do spoznavanja narave, okolice ipd.). Sprejemajo

pa tudi skupine osnovnošolcev in srednješolcev

in jim tako ponujajo pedagogiko doživetja na kmetiji.

Na kmetiji zelenjavo obdelujejo pretežno strojno, saj

imajo zaposlenih samo 8 - 10 delavcev in do 10 sezonskih

delavcev. Pridelujejo korenje, bučke, mlado čebulo,

por, rdečo peso, redkvico, krompir ...

Imajo ogromne prostore za čiščenje in pakiranje zelenjave,

ki jo nato prodajajo večjim trgovinam. Kmetija

sodeluje tudi z okoliškimi biodinamičnimi kmetijami,

s katerimi so povezani samo z dogovorom o sodelovanju

- brez pogodbe. Okoliški kmetje vozijo zelenjavo

tej kmetiji v pakiranje in jo nato prodajajo pod znamko

Biobauer Bodensee. Z njihove kmetije tako dnevno odpeljeta

dva tovornjaka zelenjave, ki je zrasla na skupno

300 ha obdelovalne zemlje. Ob koncu leta vsi skupaj

pregledajo poslovanje preteklega in načrtujejo prihodnje

leto. Da kmetija dobro posluje, dokazuje na primer

korenje, s katerim zaslužijo 6000 evrov na ha.

Ker imajo velike količine biodinamične zelenjave in

dobro organizacijo, so pri veletrgovcih upoštevani.

Kot zanimivost dodajam, da so na obeh kmetijah, ki

smo jih obiskali, južne strehe pokrite s fotocelicami za

proizvodnjo elektrike.

Tudi na tej kmetiji so nam pripravili odlično kosilo

in nas zelo lepo sprejeli. Ob 18. uri smo se odpravili

proti domu, kamor smo zadnji prispeli ob petih zjutraj.

Pot pa je kljub dolgi vožnji hitro minila, saj smo

izmenjali vtise te ekskurzije in delali načrte za naše

kmetije ter razmišljali o naslednjih ekskurzijah našega

združenja.

Zvone Černelič je predsednik združenja za ekološko kmetovanje

Dolenjske, Posavja in Bele krajine.

24

d Zvone Černelič

More magazines by this user
Similar magazines