28.03.2016 Views

Revija Svitanje - Poletje 2013

Letnik IX, številka 2

Letnik IX, številka 2

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Kazalo<br />

S V I T A N J E<br />

<strong>Revija</strong> za negovanje kulture zavedanja<br />

01 549 01 55<br />

revija@svitanje.si<br />

www.svitanje.si<br />

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:<br />

Marina Nuvak<br />

UREDNIŠKI ODBOR:<br />

Aci Urbajs, Breda Medvešček<br />

STROKOVNI SODELAVCI:<br />

Franc Vehar, Marija Poljanec,<br />

Ema Palovšnik, Elvira Devetak,<br />

Brane Žilavec, Breda Pavlovič,<br />

Rajko Atanacković, Drago Purgaj,<br />

Samo Simčič, Zvone Černelič<br />

SLIKOVNI MATERIAL:<br />

Breda Medvešček, Ema Palovšnik,<br />

Zvone Černelič, Marija Poljanec,<br />

arhiv Parsival<br />

PRELOM IN OBLIKOVANJE:<br />

Žiga Vuk, zzigc.net<br />

NASLOVNICA:<br />

Breda Medvešček<br />

JEZIKOVNI PREGLED:<br />

Betka Jamnik<br />

TISK: Rotosi d.o.o., Tomačevo 19, 1000 Ljubljana<br />

tel.: 01 537 48 77, fax.: 01 537 48 46<br />

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:<br />

PARSIVAL, zavod, Ljubljana<br />

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje<br />

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909<br />

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474<br />

LETNA NAROČNINA: 20 €<br />

V primeru, da revijo naroči društvo<br />

(za vse svoje člane), znaša letna<br />

naročnina 12 € na člana<br />

NAKLADA: 1000 izvodov<br />

PRILOGA:<br />

Waldorfske novice<br />

časopis Waldorfske šole Ljubljana<br />

2<br />

Revijo sofinancira<br />

Ministrstvo za šolstvo in šport<br />

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih<br />

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem<br />

uredništva.<br />

ISSN 1854-1739<br />

Uvodnik 3<br />

Biodinamika v praksi 4<br />

Čebele bodo poskušale pomnožiti število 4<br />

Spravilo biodinamičnih preparatov 5<br />

Prvi BD center za vinogradnike in vinarje 6<br />

Vtisi ob prvem srečanju Demeter družine 7<br />

Socialni projekt ALIMA 8<br />

Prehrana in zdravje 10<br />

Oves – petek – Venera – baker - zelena 10<br />

Širimo obzorja 11<br />

Kako lahko postanemo resnično svobodni 11<br />

Možnosti za spremembe odnosov v družbi 15<br />

Sedem akupunkturnih točk 2.del 17<br />

Vaje ob strani življenja 20<br />

Utrinki 23<br />

Ekskurzija ekoloških kmetov v Nemčijo 2. del 23<br />

Revijo SVITANJE lahko naročite:<br />

• na elektronskih naslovih<br />

revija@svitanje.si<br />

www.svitanje.si/narocilo<br />

Letna naročnina znaša 20 €.<br />

www.svitanje.si


Uvodnik<br />

Marina Nuvak<br />

glavna in odgovorna urednica<br />

Pa je le prišlo …<br />

… dolgo pričakovano poletje,<br />

mislim. Kako težko smo ga že čakali!<br />

Potem ko sem za prvomajske<br />

praznike - prepričana, da je<br />

za to pravi čas - posadila, posejala in s preparati poškropila<br />

svoj vrt, je narava še enkrat pokazala svoje zobe. Spet se<br />

je bilo treba obleči v topla oblačila, še zakuriti smo morali.<br />

Zima je bila tokrat zelooo dolga, vsaj meni se je tako zdelo.<br />

A tukaj v Sloveniji smo jo še dobro odnesli, kajti ne tako<br />

daleč stran od nas so imeli katastrofalne poplave.<br />

Sprašujem se, kakšna je človekova odgovornost pri teh podnebnih<br />

'posebnostih'. Je res mogoče vse pripisati le muhasti<br />

naravi?<br />

Naši 'nevedni' praprapradedje so bili tako rekoč na milost<br />

in nemilost prepuščeni naravi, ki jim je enkrat dala obilje,<br />

drugič pa so komaj preživeli, zato so bili do nje spoštljivi.<br />

Lahko bi rekli da so imeli do nje nekako strahospoštovanje.<br />

Takrat niso imeli na voljo vesoljskih posnetkov gibanja raznih<br />

ciklonov in anticiklonov. Naravo so opazovali in bili<br />

z njo globoko povezani, saj so le tako lahko vsaj približno<br />

predvideli, kaj lahko v določenem obdobju pričakujejo in<br />

kako naj ravnajo. Lahko bi rekli, da je bil vsak kmet nekakšen<br />

vremenoslovec.<br />

Danes ima človeštvo napredno tehnologijo, s katero je<br />

zmožno videti in predvideti mnoge stvari. Ali pa lahko rečemo,<br />

da je to za človeštvo res pridobitev? Ali to tehnologijo<br />

uporablja zgolj v prid sebi ali je tenkočuten tudi do narave?<br />

Žal se človek s temi iznajdbami zgolj trudi naravo nadvladovati.<br />

V svojem odnosu do nje je postal že kar aroganten,<br />

prepričan, da se lahko postavi v vlogo stvarnika. Narava<br />

in vse živalsko in človeško stvarstvo je postalo poligon, na<br />

katerem se znanstveniki po mili volji igrajo in preizkušajo<br />

svoje neverjetne domislice. Človeka in naravo obravnavajo<br />

mehanicistično, kar pa bi se utegnilo slabo končati. V<br />

zadnjih letih ne doživljamo le naravnih katastrof, tudi ekonomska<br />

kriza opozarja na to, da je človeštvo izgubilo svoj<br />

kompas.<br />

Steiner je v svojih knjigah in predavanjih na vse to opozarjal.<br />

Človeku je dal nešteto dragocenih napotkov, tako glede<br />

odnosa do narave, kot tudi med ljudmi. V tej reviji se trudimo<br />

obuditi njegovo zapuščino. Zato smo v uredništvu revije<br />

zelo veseli, da so se nam s svojimi članki pridružili tudi<br />

nekateri avtorji, ki proučujejo njegova dela in razmišljajo o<br />

možnih poteh nazaj k zdravim medčloveškim odnosom.<br />

Vabim vas, da jih preberete.<br />

Vse pa ponovno vabim, da preberete tudi Waldorfske novice,<br />

kajti Steiner se je zavedal, da lahko družba le preko<br />

vzgoje in izobraževanja naredi preklop v zavesti. Zato je<br />

utemeljil pedagoški pristop, ki bo vzgajal takšne ljudi, ki<br />

bodo zmožni narediti preklop v zavesti ter povezati človeku<br />

in naravi prijazna odkritja znanosti z odkritji duhovne<br />

znanosti, ki kaže pot nazaj k naravi in človeku. <br />

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO<br />

02.07. torek plod cel dan rman, preslico<br />

03.07. sreda plod od 9 rman, preslico<br />

07.07. nedelja cvet do 19 kamilico<br />

08.07. ponedeljek cvet do 11 kamilico<br />

11.07. četrtek plod cel dan rman, preslico<br />

12.07. petek plod cel dan rman, preslico<br />

13.07. sobota plod do 20 rman, preslico<br />

17.07. sreda cvet od 9 do 12 kamilico<br />

18.07. četrtek cvet do 14 kamilico<br />

20.07. sobota cvet od 9 kamilico<br />

21.07. nedelja plod do 10 rman, preslico<br />

22.07. ponedelejk plod od 10 do 16 rman, preslico<br />

25.07 četrtek cvet cel dan kamilico<br />

26.07 petek cvet od 17 kamilico<br />

27.07 sobota cvet in plod do 13 kam., rman, pres.<br />

29.07 ponedeljek plod cel dan rman, preslico<br />

30.07. torek cvet od 11 kamilico<br />

03.08 sobota cvet cel dan kamilico<br />

04.08 nedelja cvet do 10 kamilico<br />

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO<br />

05.08 ponedeljek cvet od 12 kamilico<br />

08.08 četrtek plod cel dan rman, preslico<br />

09.08. petek plod cel dan rman, preslico<br />

14.08. sreda cvet cel dan kamilico<br />

17.08 sobota plod do 19 rman, preslico<br />

sonce pred levom<br />

18.08 nedelja plod do 15 rman, preslico<br />

sonce pred levom<br />

21.08. sreda cvet cel dan kamilico<br />

22.08 četrtek cvet do 17 kamilico<br />

27.08. torek plod do 11 rman, preslico<br />

28.08 sreda plod do 20 rman, preslico<br />

06.09. petek korenina od 9 hrastovo lubje<br />

07.09. sobota korenina cel dan hrastovo lubje<br />

08.09. nedelja korenina do 17 hrastovo lubje<br />

09.09. ponedeljek korenina do 15 hrastovo lubje<br />

16.09. ponedeljek korenina cel dan hrastovo lubje<br />

24.09. torek korenina cel dan hrastovo lubje<br />

25.09. sreda korenina cel dan hrastovo lubje<br />

26.09. četrtek korenina do 16 hrastovo lubje<br />

3


Biodinamika<br />

Čebele bodo tudi letos<br />

poskušale pomnožiti<br />

število družin<br />

Franc Vehar<br />

Letošnja zima je bila zelo dolga in pomlad ni pričela<br />

zbujati zelenje vse do sredine aprila. Ko se je stopil<br />

sneg, so vse cvetice pohitele s cvetenjem, tako se je<br />

narava odela v cvetna oblačila in čebelice so pridno<br />

nabirale cvetni prah in prvo medičino.<br />

To obilje je vplivalo na zelo hiter razvoj družin, ki so<br />

dobesedno eksplodirale v številčnosti. Po končanem<br />

cvetenju sadnega drevja pa je narava zopet pokazala<br />

zobe. Letos je maj izrazito hladen mesec, predvsem v<br />

drugi polovici .Izpolnile so se moje napovedi iz preteklega<br />

pisanja, ko sem napovedal zelo slabo vreme v<br />

drugi polovici maja in množično rojenje. Letos so roji<br />

manjši kot druga leta, ker tudi družine zaostajajo v razvoju.V<br />

drugi polovici maja je v naravi zelo malo medenja,<br />

predvsem v okolju, kjer čebelarim.Upanje, da<br />

bom letos točil regradov in češnjev med, je bilo prezgodnje.<br />

Če bo deževno vreme še v naslednjih dneh, bodo<br />

čebelice porabile za svoj obstoj vse zaloge do naslednje<br />

paše na lipi. Tudi akacija ni medila cvetenju primerno.<br />

Bilo je obilo cvetja, toda zaradi pogostih vdorov hladnega<br />

zraka bo tudi akacijevega medu manj, kot bi ga<br />

lahko bilo. V naravi sem opazil večje število matic sršena.<br />

To pomeni veliko težavo za oplojevanje mladih<br />

matic. Veliko jih bo končalo v sršenovih krempljih. Letos<br />

bo priporočljivo vzgajati matice iz družin, ki ustrezajo<br />

naravni selekciji čiste kranjske pasme. To zahteva<br />

nekoliko več dela, ampak se izplača. Predhodno morate<br />

pripraviti matičnice in maticam dovoliti, da se izlegajo<br />

v matičnicah. V družini je lahko zaleženih tudi do<br />

deset matic in samo dve ali tri so dobre , ostale pa ne<br />

ustrezajo zahtevam selekcije. Čebelar lahko izbira matice<br />

po barvi, čebelja družina pa po kvaliteti. Kvalitetne<br />

matice imajo vedno veliko zanimanja pri čebelah, zato<br />

jo čebelice številčneje obsedajo in hranijo. Mlada matica<br />

mora na začetku bivati v družini s štirimi sati čebel<br />

in zadostno količino hrane. Le taka matica ima mesto<br />

v mojih panjih. Naslednjo selekcijo naredi narava pozimi.<br />

Nakladni panji so za selekcijo zelo primerni.Vse,<br />

kar ni sposobno preživeti do prve pomladne paše, narava<br />

odstrani iz nadalnjega bivanja.<br />

Letos se močneje pojavlja poapnela zalega, ker je vreme<br />

hladno in ker kmetje ob nepravem času škropijo.<br />

Čeprav imajo navodila za škropljenje po 17.00 uri, to<br />

počnejo med 11.00 in 14.00 uro in se ne menijo za čebele;<br />

razen redkih kmetov, ki se zavedajo, kako je čebela<br />

pomembna za pridelek. Rešitev za to nadlogo je<br />

kamilični čaj s C vitaminom iz limone ali pa sladkorna<br />

pogača s sadnim kisom, kadar je pojav zelo močan.<br />

Običajno zelo napadena družina toliko oslabi, da ne<br />

nabere dovolj medu niti zase. Poapnela zalega se močneje<br />

pojavi tudi pri čebelah, ki imajo bivališče na prepihu.<br />

Zelo pomembna je mikro klima na stojišču.<br />

Za zatiranje varoe ne pozabite na sežiganje zajedalcev<br />

na lesu bukve, ko je zemlja v znamenju bika, in posipanje<br />

pepela med zalego v istih pozicijah več mesecev<br />

zapored. Pomembno je tudi zatiranje varoe takoj po<br />

15.7. in pršenje rojev s 3% oksalno kislino. Kdor tega<br />

ne upošteva, naslednje leto samo zaradi svoje malomarnosti<br />

nima čebel.<br />

V upanju, da bomo čebelam lahko odvzeli viške zaloge,<br />

se poslavljam od pisanja do jeseni.<br />

Naj medi! <br />

4


v praksi<br />

Spravilo biodinamičnih<br />

preparatov<br />

Breda Medvešček<br />

V maju je Društvo za biološko-dinamično<br />

gospodarjanje Ajda Goriška pripravilo delavnico<br />

izkopa na kmetiji Skrtovih v Levpi, kjer dozoreva<br />

večina naših biodinamičnih preparatov.<br />

Na večji nadmorski višini, v Lokovcu, kjer zaradi<br />

ostrejšega podnebja in dovolj snega vsako leto zakopljemo<br />

le kamilico, pa smo iz zemlje vzeli preparat<br />

503. Izkopali smo preparat gnoj iz roga in kompostne<br />

preparate in vkopali kremen iz roga, rman v jelenovih<br />

mehurjih pa obesili pod osončeno ostrešje, kjer bo počakal<br />

na jesenski vkop. Letina je kljub dolgotrajnemu<br />

deževnemu obdobju dokaj kvalitetna in količinsko primerna.<br />

Tokratna delavnica je potekala v znamenju povečane<br />

ustvarjalnosti, kar se je izkazalo še posebej pri<br />

drobljenju kremena – letos je našim mojstrom z ustvarjalnim<br />

pristopom uspelo kremen zdrobiti v zares popoln<br />

prašek. Novost je tudi poskusni vkop žvepla v<br />

rogu. Sam izkop, ki je dokaj težaško delo, dovoz rogov,<br />

praznjenje rogov, polnjenje mehurjev ter dinamiziranje<br />

nekaterih snovi - vse je bilo opravljeno kvaliteno<br />

in v primernem času, saj je bila udeležba na delavnici<br />

zelo dobra.<br />

Lepo je bilo sodelovati pri enem od dveh najpomembnejših<br />

dogodkov v biodinamični sezoni. <br />

5


iodinamika<br />

6<br />

Prvi biodinamični<br />

center za vinogradnike<br />

in vinarje v goriški Ajdi<br />

Breda Medvešček<br />

Pobuda o biodinamični pridelavi in predelavi grozdja,<br />

ki so jo člani goriške Ajde razširili med primorskimi<br />

vinogradniki in vinarji, je obrodila sadove. V maju je<br />

pod okriljem Društva Ajda Goriška zaživela.<br />

Sekcija za vinogradništvo in vinarstvo, v katero so se<br />

poleg nekaterih dokaj izkušenih članov goriške Ajde<br />

vključili tudi primorski pridelovalci, ki se doslej s takim<br />

načinom pridelovanja grozdja niso ukvarjali. Sedež<br />

sekcije je v Volčjem Gradu na biodinamični Demeter<br />

kmetiji Pri Kamnarjevih, mesto predsednika pa so zaupali<br />

hišnemu gospodarju Sergiu Stancichu, ki s pomočjo<br />

soproge Ivane, dejavne članice omenjenega društva,<br />

pogumno širi dejavnost na domačem posestvu in<br />

uspešno promovira biodinamični način obdelave tudi<br />

izven meja komenske občine. Po njegovem mnenju je<br />

smisel novoustanovljene sekcije predvsem v možnosti<br />

za organizirano izmenjavo strokovnih informacij med<br />

biodinamičnimi pridelovalci grozdja oz. vinarji, kar<br />

je nadvse dragocena medsebojna pomoč. To pričakovanje<br />

se je pokazalo kot smiselno že po prvih posvetih,<br />

saj so si člani že doslej izmenjali veliko izkušenj,<br />

predvsem pa ugotovili precejšnjo raznolikost svojih<br />

obdelovalnih okolišev, ki kljub majhnim medsebojnim<br />

geografskim razdaljam ponujajo precej podobnosti pa<br />

tudi lokalnih razlik. Seveda je organizirana dejavnost<br />

pomembna tudi zaradi lažje dostopnosti do kvalitetnega<br />

izobraževanja, možnosti nabave potrebnega materiala<br />

ter pripomočkov za pridelavo in predelavo.<br />

'Biodinamika ni enostavna, takšen način vinogradništva<br />

pa je še posebej kompleksen, pri tem nisi nikoli<br />

izučen do konca, s tem moraš živeti; treba je v vinograd<br />

ter dobro opazovati, uspešno vključiti pridobljeno<br />

znanje in na podlagi tega zelo tehtno in odgovorno,<br />

toda tudi hitro in učinkovito ukrepati. Od narave pa ne<br />

smeš le zahtevati. Potreben je razum. Trte so živa bitja<br />

in potrebna so spoštovanja!' poudarja Sergio Stancich.<br />

Zmago Petrič, uspešen vinar s Planine pri Ajdovščini,<br />

ki je s svojo dejavnostjo že na stopnji preusmeritve v<br />

Demeter kvaliteto, je zelo zadovoljen, da je ustanovitev<br />

sekcije uspela, ker si veliko obeta od izmenjave izkušenj<br />

med kolegi. Glede biodinamične pridelave pa<br />

meni, da je najpomembneje utrditi rastlino, trti dovoliti,<br />

da diha, ji omogočiti optimalen razvoj. Seveda je za<br />

to treba najprej veliko osnovnega teoretičnega znanja<br />

o biodinamiki, nato pa ogromno znanja iz izkušenj.<br />

Prepričan je, da mora biodinamik nase prevzeti odgovornost<br />

za vsako svojo odločitev, kajti pri tej metodi<br />

niso že vnaprej pripravljene tako imenovane instant<br />

rešitve. Pravi, da njemu tudi izkušnje iz vseh let konvencionalnega<br />

vinogradništva in kletarjenja zelo prav<br />

pridejo. Znanje je treba znati prilagoditi in pravilno<br />

uporabiti. O kletarjenju pa meni, da je zelo ustvarjalna<br />

dejavnost:. 'Ustvariti je treba neko svojo pot, svojo<br />

filozofijo, svojo zgodbo. Zakaj bi posnemal, če lahko<br />

naredim nekaj drugačnega, posebnega?'<br />

Ker se na območju kraškega biodinamičnega delovnega<br />

centra tudi sicer povečuje število članov, predvsem<br />

pa pridelovalnih površin, so v goriški Ajdi temu<br />

prilagodili tudi nekatere dejavnosti. Odslej bodo biodinamične<br />

preparate izdelovali tudi v tem delovnem<br />

centru. Seveda pa bodo Pri Kamnarjevih poleg osnovnih<br />

izobraževanj za biodinamične pridelovalce, ki v<br />

okviru društva potekajo za vse člane, organizirali tudi<br />

posebna izobraževanja (predvsem izobraževalna srečanja)<br />

za vinogradnike in vinarje.


v praksi<br />

Vtisi ob prvem srečanju<br />

Demeter družine na<br />

Planini pri Ajdovščini<br />

'Reci, da si naš'<br />

Marija Poljanec<br />

Precej let je že preteklo, odkar sem izstopila iz<br />

Demeter certifikata – iz zelo objektivnih razlogov. To<br />

pa ne pomeni, da sem se ločila od Steinerjeve ideje<br />

in biodinamičnega obdelovanja zemlje in nenehnega<br />

poglabljanja z njo.<br />

Pravzaprav se mi zdi, da smo se vsi, ki smo se v prvih<br />

srečanjih v začetku 90. let skupaj oplajali z začetnimi<br />

znanji o biodinamičnem kmetovanju in splošnimi pojmi<br />

antropozofije, nekako na novo prerodili. Zase to<br />

z gotovostjo trdim, a ko se od časa do časa ponovno<br />

srečujemo, vidim, da nisem nobena izjema. Srečevanje<br />

'Demeter' kmetov ali društev daje občutek, da se v nas<br />

dogaja nekakšno pobinkoštno prevevanje ali kot se je<br />

izrazil Steiner – duhovno duševna atmosfera, ki je izšla<br />

iz antropozofskega tečaja za kmete leta 1924.<br />

Tako gledano lahko opišem prvo letošnje srečanje Demeter<br />

družine – kmetov v organizaciji Zavoda Demeter<br />

Slovenije in Ajde Goriška, na Planini pri Ajdovščini,<br />

7. aprila <strong>2013</strong>. Tega dne je marsikomu nepoznana moč<br />

burje nagnala mraz do kosti in spihala vkup zveste<br />

Steinerjeve kmetovalce domala iz vse Slovenije. In kot<br />

vselej na takih srečanjih, nas je v svoji gostoljubnosti in<br />

prepričljivosti, da dela prav, na svoji lepo urejeni kmetiji<br />

sprejel novi član Demeter družine, kmet – vinogradnik,<br />

gospod Zmago Petrič. Gospodar kmetije z izjemnim<br />

posluhom in spoštovanjem ne le do trt, ampak do<br />

rodne zemlje, ki jo je prejel in jo želi ohraniti za naprej.<br />

Njegov specialno urejen vinograd kaže, da so bili na<br />

delu ne le visoki cilji in znanje, temveč tudi kmečki<br />

znoj. Presenetilo nas je njegovo stremljenje za poglabljanjem<br />

znanja, ki ga išče tudi izven Slovenije, pri<br />

drugih vinogradnikih in na tečajih. Kako prvenstveno<br />

pri pridelovanju vina skrbi za kvaliteto in s pomočjo<br />

biodinamike za vrhunskost. Vse to pa združuje s pretanjenim<br />

znanjem o geografski legi, talnih in podnebnih<br />

razmerah svojih zemljišč in spoštljivim odnosom do<br />

dobrih izkušenj iz preteklosti z nadgradnjo z biodinamiko.<br />

Ja novi član družine Demeter, v katerem se do<br />

popolnosti izraža zdrav duh v zdravem telesu.<br />

Saj drugače ne more biti, kot da se zavedamo, da je na<br />

delu resnični Duh, ki posamezne ozaveščene Duše povezuje<br />

v veliko globalno gibanje, ki se nekako ritmično<br />

kaže enkrat v naših rastlinah, živalih in še bolj osrečujoče<br />

in poživljajoče med ljudmi. Ko se tako srečujemo,<br />

se pogovarjamo, sprejemamo radosti ali pa težave<br />

drugih, se z njimi poistovetimo, in če zmoremo, skušamo<br />

pomagati in svetovati. Seznanjamo se s stanjem<br />

biodinamičnega gibanja pri nas in v svetu in se mu<br />

želimo čimbolj približati. Pri tem gre pohvaliti Zavod<br />

Demeter še za dodatno možnost izobraževanja preko<br />

ekskurzij v druge države EU, kjer lahko spoznavamo<br />

stanje in različice tamkajšnjih biodinamičnih posestev.<br />

Vedno je na delu duhovno učenje in poglabljanje, da<br />

ne stopicamo na mestu, ampak se dvigamo. To dviganje<br />

se izraža v takih srečanjih, kjer naj bi se preko<br />

debat prečiščevali, prepoznali dobre ali slabe odločitve,<br />

iz njih izšli z novimi močmi in načrti ter osveženo<br />

voljo za naprej.<br />

Za konec pa še majhna razlaga k podnaslovu tega nerodnega<br />

članka. Ko sem iskala motorizirano družbo za<br />

to srečanje, sem se spomnila na našega Karlota, ki sicer<br />

7


iodinamika<br />

še ni član društva, udeležen pa na vseh naših delovnih<br />

akcijah in mesečnih srečanjih. Takoj je bil ZA.<br />

Kmalu po prihodu, ki sva ga udejanila z 'najdaljšo<br />

možno bližnjico' , že malce zaskrbljena, ali bova našla<br />

tega Petriča ali ne, nama je že prvi stisk rok v prijetni<br />

topli kuhinji 'stare hiše' dal občutek, da sva na pravem<br />

mestu. In ko je naš Karlo srečal še nekaj znanih obrazov,<br />

ga je val navdušenja potegnil v dogajanje. Do zadrege<br />

pa je prišel ob podpisu liste prisotnosti. Pogleda<br />

me in reče:' Kaj naj napišem? Da sem koruznik?' 'Napiši,<br />

da si 'naš.' - sem mu odgovorila.<br />

Drugi dan smo imeli v Tolminu mesečno srečanje in<br />

sem ga že prej spodbudila, če bi nam povedal kaj o<br />

vtisu prejšnjega dne o srečanju na Planini. Ne morem<br />

opisati, s kakšnim navdušenjem je želel on to atmosfero,<br />

ki jo je imel še živo pred očmi, posredovati našim<br />

članom.<br />

Začel je približno takole: 'Ja, tam je pa čisto drugače,<br />

veste – drugi ljudje. Ne taki kot mi –zaprti; oni so odprti,<br />

veseli, polni izkušenj. Ja, debata pa na nivoju, ne<br />

morem se prav izraziti, to je treba doživeti, to bi se moralo<br />

povsod dogajati, to se mora razširiti.'<br />

Zdelo se mi je škoda, da smo ga zaradi 'uradnih debat'<br />

prekinili sredi največjega navdušenja in seveda še<br />

bolj mi je žal, da nismo prepoznali, da je na delu Duša,<br />

še vsa pod vtisi osrečujočega stanja, ki ga je doživela<br />

prejšnji dan in je želela ven, na plano, osrečiti in spodbuditi<br />

še druge, mi pa ji nismo dovolili ' razpeti krila'.<br />

O tem dogodku pogosto premišljujem in si nekako želim,<br />

da bi bilo med nami še več takih spontanih 'koruznikov',<br />

še bolje 'naših', ki si ne bi bali dovoliti, da se<br />

Duša in Duh svobodno izrazita.<br />

Vsem udeležencem 'Demeter srečanja ', v prvi vrsti gostitelju,<br />

gospodu Zmagu Petriču, in njegovi ženi, organizatorju<br />

Zavodu demeter in gospe Franki Ozbič, ki<br />

bedi nad vsem dogajanjem ISKRENA HVALA za prijetno<br />

doživetje. <br />

8<br />

Socialni projekt ALIMA<br />

na biodinamični kmetiji<br />

Zavodnik<br />

Ema Palovšnik,<br />

4M, Biotehniška gimnazija, BC Naklo<br />

V zadnjih dneh oktobra sem se v okviru izdelave seminarske<br />

naloge pri predmetu kmetijstvo odpravila na<br />

biodinamično kmetijo Zavodnik na Breg pri Žirovnici z<br />

namenom, da izvem kaj več o kmetiji, biodinamični metodi<br />

kmetovanja, predvsem pa o projektu, s katerim se<br />

ukvarjajo zadnjih nekaj mesecev.<br />

Lastnik Franc Zavodnik mi je povedal zgodbo, od kje<br />

sploh ideja za takšno spremembo, kajti pred tem sta se<br />

z ženo Elviro Zavodnik ukvarjala s čisto drugačnim delom.<br />

O kmetovanju nista vedela nič, a kot je omenil, je<br />

bilo mogoče to še bolje, saj je biodinamična metoda kmetovanja<br />

popolnoma drugačna od konvencionalne. Po njegovih<br />

besedah pa je tudi takšno kmetovanje način življenja<br />

in ne zgolj samo delo za dobiček.<br />

Vse se je začelo, ko sta leta 2000 skupaj z ženo odpotovala<br />

za tri mesece v Avstralijo. Tam sta spoznala Aborigine,<br />

ki imajo še danes staro kulturo (po besedah Franca naj<br />

bi se menjavale na približno 2560 let), kjer je v ospredju<br />

duhovnost v nasprotju z današnjim materialnim svetom.<br />

Spoznala sta bližji odnos z zemljo, kako jo spoštovati, negovati,<br />

oskrbovati in živeti z njo, saj nam omogoča preživetje,<br />

česar pa se danes žal vse manj ljudi zaveda.<br />

Ko sta se vrnila domov, sta se lotila velikega projekta;<br />

zgraditi ranč. Kupila sta parcelo in začela graditi. Naj pa<br />

omenim, da sta bila takrat še zaposlena. Franc je kot arhitekt<br />

sočasno z rančem izpeljal tudi veliko drugih projektov.<br />

Kmetijo sta gradila približno dve leti. Seveda pa se<br />

dopolnjuje še danes, kajti dela nikoli ne zmanjka, sploh<br />

pa ne na takšni kmetiji, ki ji moraš posvetiti svojo dušo.<br />

Takoj sta se začela ukvarjati z biodinamičnim kmetovanjem,<br />

nič konvencionalnega, nič ekološkega. Naučila sta<br />

se, da pri takem kmetovanju ni počivanja, da moraš živeti<br />

biodinamično. Franc pravi, da mu nekateri govorijo,<br />

da je čudak. Seveda, ker je drugačen, ljudje pa še vedno<br />

ne znajo sprejeti drugačnosti. Kmetuje z rokami, srcem<br />

in možgani. Zelo pomembno pa je slediti vsem novostim.<br />

Sprva nista vedela, kje in kako začeti. Prebirala sta knjige,<br />

a to ni bilo dovolj. Zato sta si priskrbela mentorico Mihaelo<br />

Zalokar, s katero sodelujeta še danes. Le-ta je tudi<br />

ustanoviteljica društva Ajda, ki združuje kmete, vrtičkarje,<br />

čebelarje, skratka vse, ki želijo pridelovati hrano na<br />

biodinamični način.


v praksi<br />

Ker je kmetija ustrezala vsem pogojem in ker so bili vsi<br />

pregledi uspešni, je leta 2004 dobila prvi Demeter certifikat.<br />

To pomeni, da pod strogim nadzorom in skrbnimi<br />

pregledi kmetija ustreza biodinamičnim pravilom, ki pa<br />

so – moram omeniti – zelo stroga.<br />

Zadnje leto pa so na kmetiji uvedli tudi socialni projekt<br />

ALIMA, in sicer v sodelovanju z južno Bavarsko. Sami so<br />

ga poimenovali Naša nova velika družina, kajti na kmetiji<br />

želijo delovati kot ena velika družina.<br />

V tej skupini so osebe iz socialno šibkejših družin. Nihče<br />

nima zaposlitve in večino je zapustila primarna družina.<br />

Sem so prišli z namenom socializacije. Na kmetiji pridno<br />

delajo razna dela ter se družijo med sabo. Zjutraj se dobijo<br />

ob 9.00. Najprej imajo uro in pol pouka. Franc jih uči<br />

slovenskega jezika in hkrati biodinamičnega načina kmetovanja.<br />

V celoti obnovijo, kaj bodo počeli tisti dan. Nato<br />

do 12.00 delajo, takrat pa jih čaka kosilo. Z delom nadaljujejo<br />

od 13.00 do 16.00, ko pa se odpravijo v apartmaje.<br />

Ogledali so si tudi širšo okolico kmetije, odšli na Bled<br />

ipd. Ponosno so se pohvalili, da ob jasnem vremenu zelo<br />

dobro vidijo Triglav. Ko sem jih vprašala, kaj jim je tukaj<br />

najbolj všeč, so soglasno odgovorili, da hrana. Kuha jim<br />

Elvira, pri tem pa ji vsak dan nekdo od njih pomaga, v<br />

petek pa enega izmed njih čaka samostojna priprava kosila.<br />

Všeč jim je tudi pokrajina, fanta pa sta povedala, da<br />

se zelo rada vozita v traktorju in da imata navado delati<br />

družbo drug drugemu s petjem. Zelo radi se zabavajo,<br />

a jim tudi delo na kmetiji ni odveč. Povedali so, da zelo<br />

radi delajo in da sem jim zdi, kot da pripadajo neki veliki<br />

družini, katere oče je Franc. Ne dojemajo ga kot 'šefa', saj<br />

se z njimi pogovori o vsem možnem; o težavah, skupaj<br />

iščejo rešitve in seveda jih tudi pohvali, ko opravijo odlično<br />

delo.<br />

V času mojega obiska je bila na kmetiji že tretja skupina,<br />

sestavljena iz pet članov.<br />

Najbolj zgovoren je bil 20-letni Alexander. Čeprav je bil<br />

zelo nasmejan, pa njegova zgodba ni bila tako vesela. Pri<br />

16ih letih so ga namreč starši spodili od doma, nato pa je<br />

dve leti živel na ulici, kjer je zapadel v drogo. Na srečo<br />

pa se je zavedal, da tako ne more živeti celo življenje. Pri<br />

18ih letih si je poiskal stanovanje s pomočjo socialne službe.<br />

S šolanjem je zaključil, kajti raje opravlja fizična dela,<br />

pri katerih mu ni treba sedeti za mizo in se učiti iz knjig.<br />

23-letni Dieter se je rodil v Rusiji in tam živel nekaj let,<br />

kasneje pa so se s starši preselili v manjše mesto blizu<br />

Salzburga. Z njimi se ne razume dobro, do sporov pa je<br />

začelo prihajati zaradi alkohola in posledično policije. Ko<br />

ima zaposlitev, ga starši sprejmejo, ko pa je nima, ga zopet<br />

zavrnejo, kar ni prav, saj človek ravno v takih trenutkih<br />

potrebuje največ podpore, predvsem v družini.<br />

Pri svojih 21-ih letih pa je Annemarie bolj zadržana.<br />

Doma imajo kmetijo, tako da je vajena kmečkih opravil.<br />

Pred prihodom na Breg se je udeležila šiviljskega tečaja,<br />

ki ga je zaradi zdravstvenih težav morala žal opustiti. Želela<br />

pa se je preizkusiti še v čem drugem, zato je prišla na<br />

to kmetijo. Vseeno upa, da se bo vrnila nazaj k šiviljstvu,<br />

saj jo to zelo veseli.<br />

Leto starejša Dana pa je pravo nasprotje, saj je precej zgovorna<br />

punca, mati 3 letnega sina. Trenutno živi sama v<br />

stanovanju z dvema zajčkoma. Tudi ona ima probleme s<br />

starši, ki jo zavračajo in ne želijo imeti stika z njo. Tudi<br />

otrokov oče ne želi imeti nikakršnega stika ne z njo ne z<br />

otrokom. Trenutno je brezposelna, tako kot vsi ostali. Na<br />

kmetiji ji je zelo všeč. Za prihodnost pa nima posebnih<br />

načrtov. Boji pa se odhoda nazaj v realnost, kajti na kmetiji<br />

se počuti zelo sproščeno in samozavestno.<br />

Skupaj s starši in štirimi konji, psom in mačkom živi<br />

22-letna Stephanie. Z družino se precej dobro razume<br />

in niso v večjih konfliktih. Na kmetijo je prišla, ker so ji<br />

to ponudili, druga možnost pa bi bila uvajanje dela kot<br />

trgovka, a ker ji to delo ne leži preveč, se je raje odločila<br />

za obisk biodinamične kmetije.<br />

Bilo mi je v veselje spoznati vsaj kanček načina biodinamičnega<br />

kmetovanje. Predvsem pa spoznati ljudi, ki<br />

sodelujejo v projektu Alima. Ta način socializacije podpiram<br />

in se mi zdi, da bi to morali uvesti še marsikje, kajti<br />

koristi pri krepitvi samozavesti in delovnih navadah. <br />

9


Prehrana<br />

Oves – petek – Venera –<br />

baker - zelena<br />

Elvira Devetak<br />

Venera predstavljala boginjo ljubezni in lepote. Simbol<br />

Venere ima svoj pomen, in sicer pomen zgornjega dela<br />

simbola; (krog) na eni strani predstavlja ravnotežje v<br />

odnosu s harmonijo med duhovnim, na drugi strani<br />

(križ) pa materialni svet – zemeljske energije.<br />

Harmonija Venere prihaja do izraza tudi po njeni orbitalni<br />

poti. V kozmosu potrebuje osem let, da z Geocentričnim<br />

kroženjem v obliki peterokrake zvezde 13-krat<br />

obkroži Zemljo.<br />

V rastlinskem svetu sil in oblik se Venera nahaja v venčnih<br />

listih. Venerini cvetovi so v obliki petvenčnih listov,<br />

ki na poseben način prihajajo do Venere.<br />

Med temi cvetovi štejemo kot kraljico sveta cvetja vrtnice.<br />

Pripadajo ji še šipek, jagode, maline, robide ... med<br />

drugim tudi cvetovi hruške, češnje, kutine, slive in – kot<br />

'kraljica sadnega drevja' - jablane.<br />

Oves je žito, ki je povezano z Venero. Oves je rastlina, ki<br />

se je k nam razširila z Vzhoda. Oves izvira iz jugovzhodne<br />

Azije. Veliko časa je bil oves osnovna hrana germanskih<br />

narodov, bogatih in revnih. Oves so pripravljali na<br />

različne načine in ga uživali petkrat na dan. V letu 1771<br />

(v svetu 1817) je prodrl krompir, ki je vedno bolj izpodrival<br />

ovseno kašo. Rastlina ne uspeva v višinskem svetu<br />

kot rž, najbolje uspeva na območju, kjer je vroče podnebje<br />

in ima na voljo veliko vlage. Korenine razprostira<br />

globoko v tla, kjer prihaja v stik z vodo. Kar daje rastlini<br />

sile obnavljanja in posledično mladostni videz in lepoto.<br />

Ves čas rasti oves ohrani živo zeleno barvo. Do dozoritve<br />

ostaja glavno steblo do zadnjega v svoji elegantno<br />

zeleni barvi.<br />

Hranilne in zdravilne vrednosti<br />

Danes nam je poznano, da je oves eno izmed najbolj cenjenih<br />

žit zaradi hranilnih snovi in najboljšo beljakovino.<br />

Zelo enostavna je priprava ovsa v obliki kosmičev,<br />

ki so zdravilni in prijetnega okusa. Če pri pripravi uporabimo<br />

še mlečne izdelke (skuta, kislo mleko, sirotka ...)<br />

se nam ni treba bati pomanjkanju beljakovin. Kakovost<br />

beljakovin kot hranilnih snovi je seveda odvisna od pridelave,<br />

zato poudarjam, da se kupuje ekološko ali še bolje<br />

Demeter pridelana žita.<br />

Oves vsebuje 7,1 % maščob, to je največ v primerjavi z<br />

ostalimi sortami žit (proso 5,0, koruza 3,8, rž 1,7, riž 0,65<br />

%). Dnevna potrebna količina kislih maščob se pokriva<br />

v 1/3, to je v 100 g ovsa.<br />

Ovseni ogljikovi hidrati se obravnavajo kot nekaj specialnega.<br />

Med prebavnim procesom se škrob razgradi<br />

na tako imenovane nižje ogljikove hidrate: dekstrin,<br />

melasa in glukoza, grozdni sladkor. Na splošno je znano,<br />

da prebavni proces proizvaja energijo. V samem<br />

ovsenem zrnju se iz škroba preko določenih encimov<br />

oblikujejo nekatere vrste sladkorja, ki jih lahko užijemo<br />

na zelo preprost način. To je tudi vodilo, zakaj je oves<br />

tako pomemben pri dietah bolnikov in v prehrani naših<br />

malčkov. Tudi športniki so že pred časom začeli segati<br />

po ovsu, ker so odkrili to hitro delovanje, ki daje telesu<br />

energijo.<br />

Oves vsebuje veliko vitaminov in elementov v sledeh.<br />

Vsebuje zelo veliko kalcija, železa, fosforja in magnezija,<br />

cinka ter mangana v sledeh.<br />

Oves je najbolj koristen med vsemi žiti, saj pospešuje<br />

duševno zmogljivost in telesno odpornost. Maščobe razbremenilno<br />

vplivajo (holesterol) na presnovo, varujejo<br />

in podpirajo srce, pospešujejo cirkulacijo in preprečujejo<br />

nastajanje arterioskleroze. V pomoč je pri gangreni,<br />

vnetju vranice in boleznih rodil. Oves povečuje budnost,<br />

sposobnost koncentracije, izboljšuje razpoloženje in hitrost<br />

odzivanja. Pri uživanju jedi iz ovsa se krvni sladkor<br />

po jedi dvigne manj sunkovito kot pri uživanju belega<br />

kruha ali belega riža. S tem dosežemo stalno raven krvnega<br />

sladkorja, kar je cilj vseh bolnikov s sladkorno boleznijo.<br />

Oves je poznan kot krma za konje.<br />

Sladke ovsene kroglice<br />

Sestavine:<br />

2 dl smetane,<br />

3 jušne žlice kakava,<br />

3 jušne žlice javorovega sirupa ali melase,<br />

1 čajna žlica vanilje v prahu,<br />

1 jušna žlica masla,<br />

200 g ovsenih kosmičev.<br />

Priprava:<br />

Zavreli smetani vmešaj ostale sestavine ter pusti, da se<br />

ohladi. Preden se masa zgosti, oblikuj kroglice. Kroglice<br />

suši v hladnem prostoru. <br />

10


Obzorja<br />

Osnove antropozofije<br />

Kako lahko postanemo<br />

ljudje resnično svobodni<br />

Brane Žilavec<br />

V današnjem svetu, ki je pod velikim vplivom<br />

moderne znanosti, se dogaja, da ‘je človek v<br />

raziskovanju narave priveden do upoštevanja<br />

objektov sveta, ki so podvrženi naravnim zakonom v<br />

njihovih vsakdanjih povezavah ...<br />

Človek, ki išče absolutno uniformno razlago sveta<br />

- enostavno zaradi želje po konsistenci – in se mora<br />

odločiti med priznanjem svobode, ki jo je v resnici mogoče<br />

izkusiti v neposrednem človeškem doživljanju,<br />

in med vsemogočno naravno nujnostjo, ki se jo mora<br />

priznati na osnovi tega, kar se je človeštvo naučilo s<br />

pomočjo uveljavljenega načina mišljenja in vedenja na<br />

področju naravoslovne znanosti, bo izbral naravno<br />

nujnost. S to izbiro bo razglasil izkušnjo svobode za<br />

iluzijo in bo razširil področje naravne nuje do te mere,<br />

da bo le-ta vključila tudi najbolj intimna doživetja človeka.<br />

Tako bo človeštvo v polni meri ujeto v mreži zakonitosti<br />

naravnih sil.’ 1<br />

Vendar tudi v primeru, ko ljudje priznavajo obstoj moralnega<br />

sveta, ni obstoj svobode zagotovljen. Kajti ‘po<br />

eni strani smo s pomočjo intelektualnega mišljenja pripeljani<br />

do priznanja železne nuje narave. V skladu s to<br />

nujo vidimo, da je vse, kar obstaja v naravi, podložno<br />

zakonu vzroka in posledice. Zaradi tega se vprašamo<br />

- kadar človek izvede neko dejanje - kaj je povzročilo<br />

to dejanje, kaj je notranji ali zunanji vzrok. Kadar verjamemo,<br />

da je to, kar počnemo, odvisno od naše telesne<br />

konstitucije in od vplivov, ki delujejo na naše telo,<br />

potem ima to znanstveni karakter. Obstajajo številni<br />

ljudje, ki mislijo, da človek deluje tako neizogibno kot<br />

kamen, ki pade na tla. V tem primeru imamo naravoslovno<br />

znanstveno videnje koncepta nujnosti. Pogled<br />

tistih, ki so bolj naklonjeni religijskemu videnju sveta,<br />

se lahko opiše takole: Vse je vnaprej določeno s strani<br />

nekakšne božanske sile oziroma božje previdnosti in<br />

človek mora izvršiti, kar je vnaprej predpisano s strani<br />

te božanske moči. Tako imamo na eni strani nujnost<br />

naravoslovne znanosti, in na drugi strani absolutno<br />

božansko predvidevanje. V nobenem primeru ne moremo<br />

govoriti o človeški svobodi.’ 2<br />

V nasprotju s tem pa ‘človek čuti, da ne more govoriti<br />

o moralnem svetu, ne da bi zahteval svobodno voljo.<br />

Kajti če človek nima možnosti svobodne prostovoljne<br />

izbire, potem pač ne more govoriti o moralnosti njegovih<br />

dejanj. Vendar človek občuti odgovornost in moralne<br />

impulze in potemtakem mora prepoznati tudi<br />

obstoj moralnega sveta.’ 3 Vprašanje je, kako se izviti iz<br />

te zagate. Problem tiči v tem, da ‘smo v resnici nesposobni<br />

zgraditi most med svetom nujnosti in svetom<br />

svobode, razen če najdemo pot s pomočjo duhovne<br />

znanosti. Vendar pa lahko razvijemo duhovno znanost<br />

le, če izpolnimo izrek, ki je dosegel spoštovanje že<br />

pred mnogimi stoletji. To je izjava grškega boga Apola:<br />

Spoznaj samega sebe! To svarilo ne pomeni, da se<br />

zakopljemo v lastno subjektivnost, temveč obsega poznavanje<br />

celotnega človeškega bitja in njegovega položaja,<br />

ki ga zaseda v vesolju. To pomeni iskanje, ki mora<br />

najti prostor v našem sodobnem duhovnem življenju<br />

s pomočjo duhovne znanosti, kajti dejstvo je, da se je<br />

tovrstno poznavanje človeka skoraj docela izgubilo v<br />

današnjih časih.’ 4<br />

Steiner je vprašanje človekove svobode obravnaval z<br />

mnogovrstnih perspektiv. Med njegovimi prvimi objavljenimi<br />

deli je knjiga Filozofija svobode, v kateri se<br />

je tega vprašanja lotil s filozofskega stališča. V njej je<br />

med drugim predstavil idejo etičnega individualizma,<br />

ki sloni na svobodni izbiri moralnih vrednot. Te moralne<br />

vrednote se najprej pojavijo kot moralne podobe<br />

oziroma intuicije, ki nimajo same po sebi nobene moči,<br />

da bi nas v karkoli prisilile. Nasproti temu postavi<br />

naša običajna dejanja, ki izhajajo iz instinktov, nagonov<br />

in ostalih nezavednih impulzov volje, ki delujejo<br />

na osnovi nujnosti oziroma prisile. ‘Faktorja, ki se ju<br />

mora upoštevati v kateremkoli specifičnemu dejanju,<br />

sta razlog in gonilna sila. Razlog je faktor v obliki miselne<br />

podobe; gonilna sila je faktor volje, ki je neposredno<br />

odvisen od človekove konstitucije.’ 5<br />

11


širimo<br />

12<br />

Prvo vprašanje je torej, ali človek razume vzroke za<br />

svoje delovanje. ‘Na koncu koncev obstaja velika razlika<br />

med poznavanjem in nepoznavanjem razloga za<br />

izvedbo nečesa. Povsem jasno je, da dejanje ni svobodno,<br />

če se ga naredi brez vedenja o razlogu za njegovo<br />

izvedbo.’ 6 Vendar se je potrebno tudi v primerih,<br />

ko se zavedamo motivov za naša dejanja, vprašati, od<br />

kje izvirajo naši razlogi. Kadarkoli imamo opravka z<br />

‘moralnimi principi v obliki abstraktnih konceptov, ki<br />

kakor zapovedi usmerjajo naša dejanja, se to preprosto<br />

občuti kot moralna dolžnost. Vzpostavitev teh moralnih<br />

obveznosti se tako prepusti tistim, ki jih priznavamo<br />

za moralne avtoritete, kot so vodja družine, država,<br />

družbena norma, cerkvena avtoriteta, božansko<br />

razodetje. Poseben primer teh moralnih principov se<br />

lahko vidi v primeru, kadar zapoved ne prihaja iz neke<br />

zunanje avtoritete, temveč iz našega lastnega notranjega<br />

bitja. V tem primeru zaznavamo notranji glas, ki se<br />

mu moramo podvreči. Ta glas se pojavlja kot glas vesti.<br />

Naslednja stopnja je možna takrat, kadar oseba ne<br />

sprejme zapovedi zunanje ali notranje avtoritete kot<br />

motiv za svoje dejanje, temveč si prizadeva za razumevanje,<br />

čemu naj bi ga določen princip obnašanja<br />

motiviral. To je napredek od moralnosti, ki temelji na<br />

avtoriteti, do obnašanja, ki temelji na moralnem uvidu.<br />

Takšna dejanja potemtakem niso niti stereotipna,<br />

zato ker se jih izvaja v skladu s postavljenimi pravili,<br />

niti niso izvedena avtomatsko kot odgovor na zunanje<br />

spodbude. Dejanja so tako v celoti določena skozi vsebino<br />

misli in idej ...<br />

Stališče etičnega individualizma je, da prepozna svobodno<br />

duhovno življenje kot dokončno fazo človekovega<br />

razvoja. To ne pomeni zanikanja, da ima obnašanje<br />

v skladu s pravili vlogo kot prehodna faza človeškega<br />

razvoja, vendar pa se ta faza ne more sprejeti kot dokončno<br />

moralno stališče. Svoboden duh preseže postavljena<br />

pravila v smislu, da ne sprejme kot motiv za<br />

svoja dejanja samo to, kar je zapovedano, temveč deluje<br />

v skladu s svojimi lastnimi impulzi oziroma intuicijami.<br />

To je razlika med moralnostjo na osnovi zakonov<br />

in moralnostjo, ki se porodi iz svobode.’ 7<br />

Človek, ki se loti svobodne iniciative na osnovi etičnega<br />

individualizma, ne priznava nobene zemeljske avtoritete,<br />

ki lahko kraljuje nad njim. V skladu s tem niti<br />

ljudje s takšnim izjemnim znanjem, kot ga je posedoval<br />

Steiner, ne pričakujejo, da se jim mora slediti, tako kot<br />

je bilo to v navadi v preteklih obdobjih človeškega razvoja.<br />

Steiner je celo izjavil: ‘Ne verjemite ničesar, kar<br />

pravim. Ničesar vam ni treba verjeti. To je docela nebistveno.<br />

Lahko celo smatrate to za sleparstvo ali pa,<br />

da vam pripovedujem nekaj, kar prihaja iz popolnoma<br />

fantazijskega področja. Vseeno poslušajte in sprejmite<br />

vase. To je najbolj pomembno. Predstavljate si, da vam<br />

rišem zemljevid male Azije in da potem pride nekdo<br />

in reče: Reke in planine, ki jih ta človek riše, so nesmisel.<br />

Potem bi mu jaz odgovoril: Vseeno mi je, če mi nič<br />

ne verjameš. Ampak oglej si zemljevid in si ga zapomni.<br />

Potem ko boš prispel v malo Azijo, boš videl, da<br />

je zemljevid resničen in potem boš vedel, kje in kako<br />

potovati.’ 8<br />

Ta primer nakazuje na velik pomen resničnega poznavanja<br />

sveta in lastnih nagibov, ki usmerjajo naše življenje<br />

na Zemlji; vendar pa to ni edini pogoj za obstoj<br />

resnične svobode. V ta namen so se morali v kozmičnem<br />

razvoju postopoma razviti še številni drugi pogoji.<br />

Med njimi je tudi osvoboditev človeka od določenih<br />

kozmičnih ritmov. ‘Tako kot imamo v budnem stanju<br />

in spanju kopijo dneva in noči – in na ta način ponotranjen<br />

ritem dneva in noči, za katerega pa ni nujno, da se<br />

sklada z zunanjim ritmom dneva in noči – tako lahko<br />

prekinemo našo povezavo z makrokozmosom tudi na<br />

drugih področjih našega obstoja. Na tem sloni možnost<br />

za človekovo svobodno voljo. Onstran zodiaka 9<br />

leži to, od česar smo mi odvisni v drugačnem smislu,<br />

kot je to v primeru vsega, kar obstaja znotraj zodiaka.<br />

Onstran zodiaka je to, kar se ujema z našim Jazom. Z<br />

astralnim telesom smo vezani na odvisnost od makrokozmosa<br />

in izgradnja astralnega posrednika se odvija<br />

v skladu z voljo zvezd. Toda z našim Jazom oziroma<br />

egom prekoračimo ta zodiak. Tu imamo osnovo, s pomočjo<br />

katere smo pridobili našo svobodo. Tam onstran<br />

ne obstaja naravna nujnost, temveč zgolj to, kar je intimno<br />

povezano z našo moralno naravo in moralnimi<br />

dejanji. Znotraj zodiaka nismo sposobni razvijati naše<br />

moralne narave. Procesi, ki se odvijajo znotraj nas – od<br />

sil, ki nas oblikujejo, do sil metabolizma – so rezultat<br />

preteklosti. Vendar preteklost ne določa vnaprej vse<br />

prihodnosti, kajti preteklost nima moči nad tisto prihodnostjo,<br />

ki izvira iz samega človeka, iz njegovih moralnih<br />

dejanj.’ 10<br />

Če poskušamo razumeti odnos zunanjega in našega<br />

notranjega sveta, bomo okoli nas videli ‘svet, kjer vlada<br />

zakon vzroka in posledice v njegovi minljivosti, in<br />

potem lahko prepoznamo svet, ki ga gradimo iz čistih<br />

moralnih idej kot tisti svet, ki nastaja iz drugega,<br />

umirajočega sveta. Z drugimi besedami, sedaj prepoznamo,<br />

kako je moralni svet povezan s svetovno ureditvijo<br />

fizičnih zakonitosti. V čisti moralni volji človeka<br />

obstaja nekaj, kar v človeku premaga zakon vzročnosti,<br />

to pa se prenese na celoten svet. Kdorkoli razmišlja<br />

dosledno o naravi, ne bo našel na njenem področju<br />

nobenega mesta, kjer ne obstaja zakonitost vzroka in<br />

posledice. In zato, ker le-ta prevladuje v naravi, se<br />

mora pojaviti moč, ki lahko uniči njeno veljavnost. To


obzorja<br />

je moč moralnega sveta, ki je znotraj splošne človeške<br />

narave in vsebuje znotraj sebe silo, ki se lahko prebije<br />

skozi zakonitosti narave. To se prav gotovo ne dogaja s<br />

pomočjo čudežev, temveč s pomočjo človekovega duhovnega<br />

razvoja.’ 11<br />

Na ta način smo prispeli od dejanskega protislovja<br />

med fizičnim in moralnim svetom do odkritja, da je<br />

znotraj človeka področje, kjer obstaja most med tema<br />

dvema svetovoma. ‘Vsa naša preučevanja vodijo do<br />

ugotovitve, da to, kar je bilo doslej povedano, ni zgolj<br />

teoretično protislovje, temveč dejanski proces, ki se<br />

odvija v človeški naravi. Mi ne živimo zgolj z namenom,<br />

da občutimo skozi življenje to protislovje, temveč<br />

je naše notranje življenje trajen proces uničevanja tega,<br />

kar se razvija kot zakon vzroka in posledice v zunanji<br />

naravi. Mi ljudje v resnici razgradimo te vzročne povezave<br />

znotraj nas. To, kar je zunaj fizični in kemični<br />

proces, se v nas razvije v nasprotno smer, proti drugi<br />

strani. Seveda bomo to pravilno razumeli samo, če<br />

upoštevamo zgornjega in spodnjega človeka – če s pomočjo<br />

zgornjega človeka dojamemo to, kar se pojavi iz<br />

metabolizma v aktivnostih proti-mehaniziranja, proti-fizikaliziranja<br />

in proti-kemiziranja. Če poskusimo<br />

razumeti to proti-materializiranje v človeškem bitju,<br />

potem nimamo tu samo logično teoretično protislovje<br />

znotraj nas, temveč imamo resnično dogajanje – proces<br />

človeškega razvoja, človeškega nastajanja, ki sam<br />

po sebi deluje nasproti zakonom naravne vzročnosti.<br />

Bistvo človeškega življenja je v tem dvoboju. In izraz<br />

tega prizadevanja, ki se odvija ves čas znotraj nas, je<br />

povzet v zavedanju: Jaz sem svoboden!’ 12<br />

Tu se soočamo z eno od najbolj pomembnih skrivnosti<br />

človeškega bitja. ‘Na eni strani imamo sistem zvezd, ki<br />

v določenem pogledu vsebuje mesec. Na drugi strani<br />

je sistem, kateremu pripada sonce. Ta dva sistema se<br />

medsebojno prepletata in delujeta skupaj. Vendar se<br />

motimo, če uporabljamo isti zakon za oba. Vesolje, v<br />

katerem smo umeščeni, ima dva izvora, vendar smo<br />

postavljeni tako, da se ta dva toka stekata v nas. V ljudeh<br />

se zlivata skupaj. Predstavljate si, da bi se samo to,<br />

kar priznava znanost – gibanje snovi in tako dalje – odvijalo<br />

v človeškem organizmu. To bi se razširilo preko<br />

celotnega organizma, vključno z možgani in čutili. Kaj<br />

bi bila potem posledica, ko bi se ta metabolizem razširil<br />

do možganov? Posledica bi bila, da ne bili nikoli sposobni<br />

imeti zavedanja o našem lastnem mišljenju. Kisik,<br />

železo in druge snovi, ogljik in tako naprej – o teh<br />

snoveh bi morali reči, da razmišljajo v nas v njihovih<br />

medsebojnih odnosih. Toda dejstvo je, da se ne zavedamo<br />

nobene od teh stvari. To kar imamo kot dejstvo<br />

zavedanja, je vsebina našega duševnega življenja. Ta<br />

lahko obstaja zgolj s pomočjo dejstva, da ti materialni<br />

procesi razpadejo in se uničijo, in da v nas dejansko ne<br />

obstaja ohranitev energije in snovi, temveč se s pomočjo<br />

uničenja snovi v nas ustvari prostor za razvoj našega<br />

miselnega življenja. Dejansko je človek prizorišče, na<br />

katerem se odvija resnično uničenje snovi.’ 13<br />

In kje se odvijajo ti procesi, ki se jih v našem vsakdanjem<br />

življenju sploh ne zavedamo? To se dogaja vsepovsod,<br />

kjer človekov ‘Jaz vstopi neposredno v fizično<br />

telo vzdolž živčnih poti in se na ta način razveja<br />

preko celotnega telesa. Kadarkoli Ego-organizacija<br />

deluje neposredno vzdolž živčnih vlaken, ima to za<br />

nujno posledico uničevalen učinek na organizem. Tu<br />

duh vstopa naravnost v fizično snov in kadarkoli duh<br />

vstopi v fizično snov neposredno, se pojavi uničevalni<br />

proces.’ 14<br />

In kaj ima vse to opraviti z vprašanjem človeške svobode?<br />

‘V današnjih časih je znanost pripravljena prepoznati<br />

v človeku zgolj zakone narave. Vendar so v tem<br />

središču uničevanja 15 zakoni narave združeni z moralnimi<br />

zakoni. Tu so naravni in moralni zakoni eno.<br />

Znotraj človeka je snov in istočasno z njo vsi naravni<br />

zakoni uničeni in anulirani, vrženi nazaj v kaos, iz<br />

katerega se je sposobna pojaviti nova narava, ki je popolnoma<br />

prežeta s tistimi moralnimi impulzi, ki jih mi<br />

položimo vanjo. Mi imamo moč, da znotraj te praznine<br />

povzročimo rojstvo dobrega. To naredimo tako, da namesto<br />

impulzov in instinktov, ki so omejeni na delovanje<br />

v smeri egoizma, vlijemo v to središče uničevanja<br />

moralne in etične ideje. Potem se prav v tem središču<br />

uničevanja pojavijo semena za prihodnje svetove. Na<br />

ta način mi kot ljudje sodelujemo v porajanju svetov.’ 16<br />

Tu imamo primer, kako lahko s pomočjo razlag duhovne<br />

znanosti razvijemo razumevanje tudi takšnega<br />

zapletenega vprašanja, kot je vprašanje človeške<br />

svobode. Šele s pomočjo uvida, da ljudje sodelujemo<br />

pri ustvarjanju okoliščin, v katerih bomo živeli v prihodnosti,<br />

se namreč lahko ovržejo še zadnji dvomi o<br />

obstoju ideala svobode in to kljub temu da smo ljudje<br />

še vedno tudi pod vplivom duhovnih zakonitosti, ki<br />

se jih bolj ali manj jasno zavedamo, kadar uporabimo<br />

besedo usoda oziroma karma. Kajti človek ni zgolj rezultat<br />

tega, kar se je odvijalo v preteklem razvoja brez<br />

njegovega zavedanja, temveč je sedaj v položaju, kjer<br />

bo njegova prihodnost rezultat njegovega osebnega<br />

angažiranja. ‘V preteklosti, ko so sile človekovega mišljenja<br />

prihajale iz še vedno živega makrokozmosa, le-te<br />

niso omogočale temelj za zavedanje njegovega obstoja.<br />

Te sile so živele kot sile rasti v človeku, ki pa še ni<br />

imel sposobnosti samozavedanja. Sile mišljenja same<br />

po sebi ne smejo posedovati lastnega življenja. Le zaradi<br />

tega ker so mrtve sence tega, kar je bilo nekoč v<br />

prvotnem vesolju živo, lahko sedaj preskrbijo osnovo<br />

za svobodno samozavedanje človeka.<br />

13


širimo<br />

Po drugi strani ima človek svoj delež v klitju novega<br />

življenja na Zemlji, od katerega poseduje sile volje. Te<br />

sile so resnično življenje, vendar v njegovem pravem<br />

jedru človek ne sodeluje zavestno. Globoko v njegovi<br />

notranjosti so sile volje, ki izžarevajo svoje življenje v<br />

njegove miselne sence. Le-te se pretakajo skozi sile volje<br />

in skozi to pretakanje svobodnih misli, ki se odvija<br />

v novo nastajajočem življenju zemeljske narave, vstopa<br />

v tem obdobju duše zavesti v človeka svobodno samozavedanje.’<br />

17 Tu vidimo, da ‘je izraz svobodna volja<br />

sam po sebi nepravilen, kajti človek postaja svoboden<br />

s pomočjo stalnega naraščanja znanja, skozi dviganje<br />

vedno višje in z vedno večjim vraščanjem v duhovni<br />

svet. S to aktivnostjo se napolnjuje z vsebino duhovnega<br />

sveta, in na ta način postaja v vedno večji meri<br />

dirigent svoje lastne volje. To kar postane svobodno,<br />

ni volja, temveč človek, ki prežame samega sebe s tem,<br />

kar lahko spozna in vidi v duhovnem svetu.’ 18 V takih<br />

primerih postanemo ljudje arhitekti našega prihodnjega<br />

življenja. In tako kot mora arhitekt upoštevati<br />

lastnosti materialov, sposobnosti graditeljev in druge<br />

obstoječe okoliščine, ga to seveda ne omejuje v kreiranju<br />

novega bivališča. Edina stvar, ki ga lahko resnično<br />

omejuje, je pomanjkanje ustvarjalnih idej.<br />

V sedanjem obdobju človeškega razvoja, ko smo zgolj<br />

na začetku razvoja etičnega individualizma, nam je<br />

lahko zavedanje o naših skritih zmožnostih v veliko<br />

vzpodbudo. ‘Poznavanje človeške vrednosti, občutje<br />

za človeško dostojanstvo, hotenje, ki izhaja iz ljubezni<br />

do človeštva – to so najlepši življenjski plodovi, ki<br />

jih vzgaja človek, kadar sprejme vase to, kar mu je podarjeno<br />

s strani duhovne znanosti. Kajti ta duhovna<br />

znanost deluje skozi voljo tako, da doseže to, kar je v<br />

Filozofiji svobode opisano kot moralna intuicija. Njena<br />

moč se pretaka v človekovo življenje v obliki moralnih<br />

idealov. Moralne intuicije so postopoma prežete s tem,<br />

kar je resnična ljubezen, in na ta način lahko postanemo<br />

ljudje, ki delujejo svobodno iz ljubezni, ki izvira iz<br />

naše lastne individualnosti.’ 19<br />

Ko se seznanimo s skritim ozadjem, ki omogoča našo<br />

svobodo, bi morda bolj poetična duša izrekla tole hvalnico:<br />

‘Svoboda, ti prijazno človeško ime, ljubljeno s<br />

strani vseh, ki so krepostni; v tebi obstaja vse, kar moja<br />

človečnost najbolj ceni in kar me ne sili, da bi postal<br />

sluga komurkoli. Ti ne predpisuješ nobenega zakona,<br />

temveč čakaš na to, kar bo moja dejavna ljubezen sama<br />

prepoznala za zakon, zato ker se čuti nesvobodno nasproti<br />

vsakemu zakonu, ki se mi ga vsiljuje.’ 20 Kajti le<br />

na ta način lahko govorimo o obstoju resnične svobode,<br />

tega velikega ideala sedanjega in prihodnjega človeškega<br />

razvoja.<br />

Opombe:<br />

1, 11, 19, 20 Steiner, Stuttgart, Fruits of Anthroposophy, 5.09.1921<br />

2, 3, 4 Steiner, Mystery of the Universe, Dornach, 9.04.1920<br />

5, 6, 7 Steiner, The Philosophy of Spiritual Activity – A Philosophy of Freedom,<br />

Rudolf Steiner Press, 1992<br />

8 Steiner, Original Impulses for the Science of the Spirit, Berlin, 29.01.1906<br />

9 Ta izraz izhaja iz duhovne ureditve vesolja, kjer obstajajo različna področja<br />

na osnovi tega, da v njih delujejo duhovna bitja, ki pripadajo različnim<br />

hierarhijam. Onstran zodiaka pa je področje, kjer so aktivne<br />

glavne ustvarjalne sile vesolja, ki jih zaobjema pojem Oče-Sin-Sveti<br />

Duh. Tu je tudi izvor našega višjega Jaza.<br />

10 Steiner, Mystery of the Universe, Dornach, 18.04.1920<br />

12 Steiner, Man as a Being of Sense & Perception, pp52<br />

13 Steiner, Mystery of the Universe, Dornach, 14.05.1920<br />

14 Steiner, The Invisible Man Within Us, Dornach, 11.02.1923<br />

15 To središče uničevanja seveda ni mišljeno v fizičnem smislu, saj se to<br />

dogajanje odvija na eteričnemu nivoju.<br />

16 Steiner, Cosmosophy, Dornach, 24.09.1921<br />

17 Steiner, Anthroposophical Leading Thoughts, Rudolf Steiner Press, 1985<br />

18 Steiner, Manifestations of Karma, Hamburg, 28.05.1910<br />

How We Can Become Really Free Human Beings<br />

In the present we have on the one hand the necessity of natural science, and on the other absolute divine<br />

prescience. In neither case can one speak of human freedom. But man does feel responsibility, he feels<br />

moral impulses; he must therefore recognize a moral world.<br />

14<br />

This contradiction can be overcome because of the<br />

fact that inside human beings the material processes<br />

break down and destroy themselves, and<br />

thus inside us there actually is no conservation of<br />

energy and substance, but room is made by the annihilation<br />

of substance for the development of our<br />

thought-life. In this source of destruction the natural<br />

laws and moral laws are one. We have the power<br />

within this nothingness to cause good to arise, if instead<br />

of our instincts and im¬pulses, which are bound<br />

to work toward the direction of egotism, we pour into<br />

our moral and ethical ideals. Then in this very centre of<br />

destruction the seeds of future worlds arise. Then we,<br />

as human beings, take part in the coming into being of<br />

new worlds.


obzorja<br />

Ali obstajajo realne<br />

možnosti za bistvene<br />

spremembe v<br />

organiziranosti<br />

odnosov v družbi<br />

Rajko Atanacković<br />

Iz meseca v mesec, skoraj lahko rečemo iz dneva v<br />

dan, je vse bolj resno stanje, v kakršnem je družbeni<br />

in ekonomski sistem, pa tudi demokracija nasploh.<br />

Še več, vse bolj se govori o kolapsu celega sistema.<br />

Kljub temu pa ni videti rešitve, ki bi bila plodna, ki bi<br />

vzdržala in bila sposobna preživeti in ki bi izključila<br />

negativne strani sedanjega družbenega sistema.<br />

Pred letom in pol (dvema in pol; op.), ko sem pisal<br />

osnovo za ta tekst, je bilo stanje težko, vendar je bila<br />

zavest o globini in strukturalnih osnovah tekoče krize<br />

manj prisotna. Danes je jasno skoraj vsem, v vsej<br />

širini političnega spektra in tudi globalno, da so spremembe<br />

neizogibne in da ne morejo biti površinske. Pa<br />

vendar, četudi so se ljudske množice premaknile in bo<br />

ta sila pridobivala na hitrosti, večina ljudi še zmeraj ne<br />

ve, kakšne naj bodo zahteve in v katero smer naj bo<br />

usmerjena ta silna ljudska energija, da se ne bi ponovile<br />

napake iz preteklosti in da bi prišli do boljših rešitev.<br />

Kakor da ni takšnih rešitev, ki bi vsebovale zares delujoče<br />

spremembe, takšne spremembe, ki bi istočasno<br />

lahko inspirirale boljši del človeštva, pri tem pa ne<br />

vodile v rast bodočih konfliktov in bojev med ljudmi.<br />

Največja nevarnost so konzervativne in nazadnjaške<br />

sile, ki so infiltrirane v vse pore moderne družbe, in<br />

lahko izkoristijo inertnost in uspavanost velikih ljudskih<br />

množic in tako sabotirajo smer in težišče, na katerih<br />

morajo sloneti plodne rešitve.<br />

Vsakdo, ki razmišlja o teh problemih, vključno z nevarnostjo<br />

za življenjsko okolje in seveda o pomanjkanju<br />

duhovnih vrednot v vsakdanji borbi za preživetje,<br />

tvega, da bo označen kot idealist ali pa da se uvrsti<br />

med staromodno razdelitev na socializem in kapitalizem<br />

in vse, kar se temu prilepi še zgodovinsko. Takšne<br />

obrazce ramišljanja moramo ukiniti zaradi prihodnosti<br />

in napredka. Najgloblji problem je v tem, da je večina<br />

besed, ki jih danes uporabljamo, izgubila svoj izvoren<br />

pomen kot orodje za pravo razmišljanje in so postale<br />

fraze brez tistih najpomembnejših sestavin, ki so lahko<br />

zdrava hrana za misli. Misli je treba pripeljati v stvarnost<br />

z zavestnim naporom, pri tem pa se čim manj<br />

naslanjati na simpatijo in antipatijo, ne glede na to, ali<br />

prihajajo iz tradicionalno levih ali desnih strani. Vsako<br />

resno razmišljanje nas zlahka izvleče s področij umirajočih<br />

ideologij in stvarnost, s katero smo soočeni, dobiva<br />

sveže, žive in realistične obrise. Takrat doživljamo<br />

tudi pojme, kot sta delo in kapital, na nov, svež način<br />

in vidimo, da nista le tisto, kar nas uči stara ekonomska<br />

teorija, temveč del večje celote življenja.<br />

Najprej; ni dvoma, da smo danes del popolnoma razvite,<br />

globalne svetovne ekonomije.<br />

Če opazujemo lokalne državne ekonomije, imajo v odnosu<br />

do svetovne ekonomije funkcijo, ki je analogna<br />

funkciji celic v organizmu. Tukaj je malo možnosti za<br />

zdravo rast, je pa veliko možnosti za zdravo razporeditev<br />

tega, kar se že proizvaja in tisto, kar se proizvaja,<br />

je plod skupnega delovanja uporabljene inteligence in<br />

narejenega dela na naravnih virih. Problem je v tem,<br />

kako doseči, da bo inteligenca uporabljena vsesplošno,<br />

ne le za doseganje profita za t.i.'lastnike kapitala',<br />

saj tako kot se uporablja sedaj, je za splošno ljudsko<br />

dobrobit izgubljena inteligenca. V to se lahko prepriča<br />

vsak, če se resno loti eksperimenta, da vse, kar počne<br />

v nekaj dneh, dela v splošno ljudsko dobro. Opazil<br />

bo, da bo želel delati drugače kot običajno. S tem je<br />

povezana še ena sprememba, ki bo večini zgledala revolucionarno,<br />

v resnici pa je povsem razumna, tako s<br />

15


širimo<br />

stališča posameznika, kot družbe. Najemno delo je treba,<br />

kjerkoli je to mogoče, destimulirati in ga zamenjati<br />

za svobodno, kreativno delo.<br />

Če hočemo narediti, kar je potrebno, se moramo naučiti<br />

prostovoljno, svobodno ter na pristen način delati<br />

z drugimi, tako da resnično skrbimo en za drugega,<br />

kakor da smo pripadniki velike, zdrave družine, saj v<br />

vsakem primeru to, kar nam je potrebno, dobimo z delom<br />

drugih. Danes je vsepovsod prisotna delitev dela,<br />

nihče ne dela samo za sebe ...<br />

Noben človek ni izoliran kot osamljen otok.<br />

Denar je samo orodje, sredstvo, ki pomaga v menjavi,<br />

menjava pa je v ekonomiji to, kar je v živem organizmu<br />

cirkulacija krvi.<br />

Ni potrebno, da denar tiskajo države ali banke, denar<br />

je lahko karkoli, za kar se ljudje dogovorijo, da je menjalno<br />

sredstvo. To potem predstavlja določeno vrednost,<br />

ki je v zakonsko odmerjenem odnosu do vrednosti<br />

drugih dobrin.<br />

Tako se lahko npr. fižol uporabi kot denar, če se o tem<br />

doseže dogovor.<br />

V današnjem času je očitno, da so v denarju skrite<br />

mnoge kvalitete, ki mu po naravi stvari ne pripadajo.<br />

Vrednost denarja je neprestano potvorjena glede na<br />

določene posamezne interese in to se v glavnem dogaja<br />

na način, ki ga je lahko prezreti. Resnična cena blaga<br />

je običajno skrita.<br />

Resnično ceno je vedno znova mogoče določiti z neposredno<br />

komunikacijo med proizvajalci, distributerji<br />

in potrošniki.<br />

V primeru, da ne bomo oživeli in pozdravili ta avtentični<br />

odnos, naša prihodnost ne bo pokazala znakov<br />

ozdravitve niti ne bo tisto, kar bo proizvedeno, popolnoma<br />

porabljeno (potrošeno) oz. bolj natančno, ne bo<br />

mehanizmov, da se proizvaja tisto, kar je ljudem resnično<br />

potrebno.<br />

Vse več ljudi prihaja do zaključka, da bi morali hitro<br />

doseči spremembo v stališčih in vrednotah, ki so pretežno<br />

prisotne v družbi. Mnogi polagajo svoje upanje<br />

v visoke duhovne vrednosti in nesebičnost, ki sije iz<br />

velikih svetovnih religij, kot so budizem, krščanstvo in<br />

islam.<br />

Ravno tako se čuti prisotnost vse večje razširjenosti<br />

svobodne duhovnosti, ki je v današnjem času obogatila<br />

življenja mnogih. Vendar ne moremo upati, da bo<br />

ta duhovnost resnično dosegla svoj cilj, če ne čuvamo<br />

pazljivo njene svobode.<br />

To pomeni, da ne smemo dovoliti, da bi ekonomski in<br />

posamezni korporacijski interesi tistih, ki imajo ekonomsko<br />

moč – danes - odločali o tem, kaj in kako bomo<br />

učili na naših šolah in naših univerzah. Istočasno naša<br />

znanost in raziskave ne bi smele biti financirane s strani<br />

predstavnikov teh posameznih interesov, torej tistih,<br />

ki so si nagrabili ogromno bogastvo.<br />

Enostavno povedano, ekonomski del družbe in tisti<br />

del, ki se ukvarja z duhovno proizvodnjo, bi morala<br />

imeti določeno neodvisnost v medsebojnih odnosih.<br />

Duhovno življenje in proizvodnja duhovnih dobrin bi<br />

morala biti svobodna, medtem ko ekonomija ne sme<br />

imeti takšne svobode. Vodilni princip v ekonomiji bi<br />

moral biti skupna dobrobit in vzajemnost.<br />

Resnična demokracija naj bo obnovljena, to je potrebno<br />

tudi zaradi kontroliranja tega procesa na najboljši<br />

način. Za demokracijo je potrebno vse ljudi smatrati<br />

za enake v njihovih človeških pravicah, ki vključujejo<br />

tudi pravico do informacij in pravico do sprejemanja<br />

učinkovitih odločitev, ki se tičejo življenja ljudi in skupne<br />

dobrobiti.<br />

Tako je treba slišati vsako mnenje in ga premisliti v<br />

tistem, kjer zajema interes vsakega pripadnika družbe.<br />

Tukaj naj vlada pravica večinskega odločanja brez<br />

izjem.<br />

V tem smislu imamo v osnovi tri načine sprejemanja<br />

odločitev ali vladanja znotraj družbe. V politični sferi<br />

vlada večina, v duhovni sferi vlada svoboda za vsakega<br />

posameznika (tukaj ni potrebno vsiljevanje večine)<br />

in v ekonomiji vlada asociativni pristop, kjer je treba<br />

dovoliti, da se cene, kot tudi podjetja, svobodno oblikujejo<br />

na tržišču in kjer se proizvajalci, distributerji in<br />

potrošniki srečujejo s svojo osebno izkušnjo, ki temelji<br />

na njihovem posebnem ekonomskem položaju.<br />

Torej, ali to spominja na socializem ali bolj na<br />

kapitalizem?<br />

Ali ima mogoče ta rešitev najboljše od obeh? Pravzaprav<br />

ta ideja ni čisto nova. Razvita je med 1917. in 1922.<br />

letom ob koncu prve svetovne vojne, predstavil pa jo je<br />

avstrijski filozof dr. Rudolf Steiner.<br />

To je ideja družbene tročlenosti ali ideja tročlenega<br />

družbenega sistema.<br />

Ta isti človek, dr. Rudolf Steiner, je avtor in ustanovitelj<br />

danes široko razprostranjenega waldorfskega izobraževanja,<br />

v novejšem času pa je tudi v strokovnih<br />

krogih kmetijskih ekologov priznan kot utemeljitelj<br />

bio-dinamične kmetijske proizvodnje, ki je je ekološko<br />

najbolj zdrav sistem obdelovanja zemlje.<br />

16


obzorja<br />

On je mislil, da se sodobna družba ne more organizirati<br />

na drugih osnovah in da zaradi svoje narave zahteva<br />

organizacijo na ta tročleni način, saj bo v nasprotnem<br />

primeru padla v diktaturo ali dekadenco.<br />

Nekateri ljudje trdijo, da je Steiner rekel, da ne bo mogoče<br />

uvesti sistema tročlenega družbenega organizma,<br />

potem ko je bila za to zamujena priložnost po prvi svetovni<br />

vojni. Šele na začetku 21. stoletja naj bi ekonomska<br />

in družbena kriza zahtevali, da se ta sistem uvede<br />

brez odlašanja.<br />

V zadnjih dveh letih (treh, op.), ko mnogi veliki ljudje,<br />

tudi Dalajlama, ljudje, ki prihajajo iz zelo različnih<br />

področij družbenega delovanja, raziskujejo možnosti<br />

za boljšo prihodnost sveta, obstajajo obnovljeni poskusi,<br />

da bi izločili nekatere koristne plodove marksistične<br />

teorije, ki je bila nekaj časa pozabljena.<br />

Vendar ima marksistična teorija kljub nekaterim koristnim<br />

uvidom nekaj pomembnih stališč, ki se ne skladajo<br />

s svobodo posameznika, to pa je bilo lepo opisano<br />

v literaturi, ki oporeka temu pristopu.<br />

Mislim, da je pomembno, da se seznanimo z vsemi<br />

možnostmi, ki so pred nami, če želimo ukrepati.<br />

Kdo bi vedel? Mogoče bo prihodnost še boljša, kot si<br />

danes lahko predstavljamo.<br />

Če resnično želimo v družbi popraviti, kar je potrebno,<br />

in tudi pomagati našemu planetu in življenju na njem,<br />

je bolje, da se ne opiramo na koncepte, kot je razredna<br />

borba ipd., temveč je dosti bolj zaželeno, da poskušamo<br />

odkriti, kako bi lahko dosegli napredek brez potapljanja<br />

v nasilje ali kakršnokoli vrsto vojnega spopada.<br />

Takšnega 'napredka' smo imeli menda dovolj v 20. stoletju.<br />

<br />

prevedla Breda Pavlovič<br />

Sedem akupunkturnih<br />

točk 2. del<br />

Drago Purgaj<br />

4. Vzpostavljanje odprtega in transparentnega<br />

denarnega sistema<br />

Četrta akupunkturna točka zadeva evolucijo denarja<br />

in kapitala. Bernhard Lietaer v svojem delu Prihodnost<br />

denarja (The Future of Money) trdi, da je največji problem<br />

sedanjega denarnega sistema v njegovi preveliki<br />

eficientnosti. Ta sistem se osredotoča na kratkoročne<br />

finančne profite, ki povzročajo neslutene stranske<br />

učinke, ki uničujejo dolgoročno vitalnost, stabilnost<br />

in preživetje sistema samega. Njegova usmeritev nosi<br />

sestavine Wallstreet - kapitalizma, za katerega je značilno,<br />

da privatizira profite, istočasno pa socializira<br />

izgube.<br />

Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je: Kaj je dejanska<br />

naloga denarja in v kakšnem odnosu mora biti finančni<br />

sektor do realnega gospodarstva? Profiti finančnega<br />

sektorja so med leti 1973 in 1985 poskočili iz 16% na<br />

41%. Ali to pomeni, da je finančni sektor res toliko prispeval<br />

k vrednosti gospodarstva? Kar pozabljamo, ko<br />

Wallstreet - financarji govorijo o ustvarjeni vrednosti,<br />

je, da denar ni blago in da denar nima vrednosti brez realnega<br />

gospodarstva, od katerega je odvisen. Če denar<br />

ni blago, kot so to drugi produkti, ga moramo pričeti<br />

pojmovati drugače. Kaj je potemtakem denar? Denar<br />

uteleša sorazmerje oziroma vrednost gospodarstva.<br />

Denar je pravica, do ustreznega vrednostnega deleža<br />

(posesti ali storitve), ki ga ustvari realno gospodarstvo.<br />

Denar je za realni sektor to, kar je za človeka krvni obtok,<br />

ki pri življenju ohranja vse dele telesa. To pomeni,<br />

da morajo institucije, ki skrbijo za cirkulacijo denarja<br />

po kolektivnem gospodarskem organizmu delovati<br />

tako, da oskrbujejo celoten organizem ter da denarja<br />

ne plenijo. Nesmiselno tlačenje denarja v finančni sistem<br />

ne koristi realnemu sektorju. Nasprotno, že uveljavljena<br />

praksa plačil bonusov preko finančnega sistema<br />

kaže, da to gospodarstvo uničuje.<br />

Jedro argumentacije ne cilja v propad individualne<br />

etike ampak v samo formo sistema. Današnji sistem<br />

sestoji iz presežka denarja in kapitala na področjih, ki<br />

ustvarjajo visoke profite, čeprav ta področja ne prinašajo<br />

velikih koristi za okolje in socialo. Po drugi strani pa<br />

imamo področja, kjer denarja primanjkuje, čeprav so<br />

družbeno zelo pomembna. Slednja sicer ne ustvarjajo<br />

17


širimo<br />

18<br />

finančnih profitov, imajo pa visok socialni donos. Situacija<br />

je torej takšna, da je preveč denarja na področjih,<br />

ki niso tako zelo družbeno pomembna in premalo na<br />

področjih, kjer bi bila vlaganja nemudoma potrebna.<br />

Zakaj je temu tako? Zato, ker je današnji sistem tako<br />

naravnan. Rešitev je, da ga ponovno premislimo in<br />

preoblikujemo tako, da bodo področja uravnotežena.<br />

V nasprotnem primeru lahko pričakujemo ponovne<br />

zlome. Potrebujemo sistem, ki bo služil različnim gospodarskim<br />

in družbenim področjem, njihovim različnim<br />

razvojnim ter finančnim potrebam in dejavnostim.<br />

Ali že lahko mislimo denar tako, da bo bolje služil gospodarskim<br />

in socialnim potrebam? Lahko! Primer je<br />

odločitev Billa Gatesa in Warrena Buffeta, da levji delež<br />

premoženja preneseta na fundacijo Bill & Melinda<br />

Gates Fundation, ki investira v projekte s socialno misijo.<br />

Pri tem ne gre le za velikopotezno gesto izjemnih<br />

osebnosti, pač pa za nov pomen, ki ga denar dobiva s<br />

tem ko se iz področja, ki je prekapitalizirano, pretaka<br />

na področje, ki je podkapitalizirano ter tako izravnava<br />

siceršnja neravnovesja.<br />

Naslednji primer je vzpostavljanje komplementarne<br />

valute, ki podpira regionalno gospodarstvo ter preko<br />

številnih ekoloških in okoljskih projektov prinaša neposredne<br />

koristi svojemu okolju. Lokalna komplementarna<br />

valuta lahko pomembno prispeva tudi k zmanjšanju<br />

valutnih tveganj.<br />

Tretji primer pa je predlog, da Wallstreet - sistem prične<br />

delovati kot odprta in transparentna web - platforma,<br />

ki bi omogočala neposredno povezavo med lastniki<br />

kapitala in tistimi, ki denar potrebujejo. Takšne<br />

platforme že obstajajo. Primer je organizacija www.<br />

prosper.com, kjer posojilodajalec in posojilojemalec<br />

stopita v neposredno zvezo. Omenjena organizacija<br />

ima že preko milijon uporabnikov. Podobna platforma<br />

obstaja tudi v Nemčiji (www.betterplace.org).<br />

5. Kreiranje odprtokodnih tehnologij za<br />

družbene inovacije<br />

Peta akupunkturna točka zadeva evolucijo tehnologij.<br />

Tehnologije in dostop do njih so odločilne za mnoge<br />

kompleksne izzive družbe 21. stoletja. Katere povezave<br />

so tukaj pomembne? En aspekt je, da se visoko<br />

interesanten razvoj patentnih pravic preoblikuje v odprtokodne<br />

tehnologije. Drugi aspekt je, da se spremeni<br />

narava tehnologij: iz orodja (kot je npr. kladivo) preko<br />

sistema (kot je npr. Microsoft Office, ki ponuja celo paleto<br />

možnih aktivnosti, integriranih v ta isti sistem) v<br />

odprtokodno platformo (kot npr. internet), ki omogoča<br />

prosti dostop kreativni in visoko kooperativni družbi<br />

(kjer se izmenjujeta svoboda in kreativnost).<br />

Tretji aspekt pa je, da se globalno gledano levji delež<br />

raziskav in razvoja udinja komercialnemu profitu in<br />

ne socialnim potrebam. Iz tega razloga farmacevtska<br />

podjetja zanemarjajo slabitve prihodkov afriških prebivalcev,<br />

iz istega razloga avtomobilski koncerni zanemarjajo<br />

problem odsluženih avtomobilov itd.<br />

V zvezi z velikimi izzivi klimatskih sprememb in svetovno<br />

revščino nam je jasno, da sta potrebna dva ukrepa:<br />

obsežne javne in privatne naložbe v izvorne tehnologije<br />

za trajnostno preobrazbo ter vzpostavljanje<br />

takšnega dostopa do teh tehnologij, ki bi imel funkcijo<br />

globalnega vzvoda. Z drugimi besedami: dostop do<br />

omenjenih tehnologij se ne sme omejevati na način, kot<br />

je danes v veljavi. To še posebej velja za regije, ki so v<br />

zaostanku in nove tehnologije nemudoma potrebujejo,<br />

vendar si jih ne morejo privoščiti.<br />

Končno sta esenca tehnologij in moč, ki poganja gospodarstvo<br />

eno in isto: To je ustvarjalna sposobnost ljudi!<br />

Izvorni pomen pojma tehnologija prihaja iz grške besede<br />

techne in pomeni umetnost. To, s čimer se navsezadnje<br />

ukvarja vsak človek, je ustvarjanje dobrin.<br />

Gre za sposobnost s pomočjo katere pridemo v stik z<br />

ustvarjalnostjo. Prav to pa je tudi končni cilj tehnologij.<br />

6. Ustanovitev globalne politično-vodstvene šole<br />

za zeleno preobrazbo<br />

Šesta akupunkturna točka zadeva evolucijo vodenja in<br />

izobraževanje. Katere specifične sposobnosti so odločilne<br />

za našo misijo v 21. stoletju, ne glede na to ali<br />

gre za gospodarstvo, socialno podjetništvo, vodenje,<br />

medije ali druga delovna področja?<br />

Scharmer na prvo mesto postavlja način reševanja<br />

problemov. Tako v avtomobilski kot računalniški industriji,<br />

zdravstveni ali šolski vzgoji, vladni službi ali<br />

drugod, je način vedno isti: vodstva nastale probleme<br />

rešujejo s splošno večino. Preko tega ne gre nikoli.<br />

Toda menedžerji in vodstva imajo danes probleme, ki<br />

od njih zahtevajo počasno ponotranjanje, preobražanje,<br />

povezovanje, sledenje in pričutenje. Temu, kar bi<br />

želeli, da se zgodi, se morajo odpreti ne glede na lastna<br />

prepričanja. Hkrati morajo vse to izvajati skupaj. In ko<br />

se utrne iskra inspiracije, se morajo nanjo skoncentrirati<br />

in na njej delati. Graditi majhne prototipe za prihodnost<br />

- male eksperimente, ki omogočajo raziskovanje<br />

prihodnosti.<br />

To so sposobnosti, ki so danes potrebne v vsakem<br />

poklicu, v vsaki industrijski panogi in v vseh kulturah.<br />

Vendar pa teh sposobnosti ne učijo v nobeni šoli<br />

in prav to je slepa pega današnjega visokega šolstva.<br />

Če želimo to spremeniti, se moramo posloviti od


obzorja<br />

uveljavljenih metod učenja, kajti te so povečini preživeli<br />

ostanki srednjega veka.<br />

In kaj nam potem ostane? Nič! In prav na tej točki se<br />

pričenja prihodnost. Ta prosti tek je mesto možnosti,<br />

kjer se lahko vzpostavi nov način učenja in nova oblika<br />

visokega šolstva.<br />

V zvezi s to obliko je potrebno poudariti tri vire, ki so<br />

bistveni:<br />

1. dojemanje družbenih izzivov kot trajnostne<br />

preobrazbe, ki vzpodbuja partnerstvo, situativno<br />

ter interdisciplinarno angažiranost<br />

2. učne metode, ki pri študentih porajajo vprašanja,<br />

aspiracijo in zavest<br />

3. uvajanje metod in orodij socialne tehnologije, ki<br />

dopuščajo, da osvetlimo prihodnost<br />

Če s tem povežemo še nekaj bazičnih znanj o zadevah<br />

kot so denar, vodenje financ, sistemska teorija in če<br />

nekaj ročnih orodij preoblikujemo v moderne sisteme,<br />

bomo dobro pripravljeni na izzive tega stoletja.<br />

Danes obstaja zelo malo povezav med ljudmi, ki delajo<br />

v tej smeri. Ali ne bi teh inovativnih in navdiha polnih<br />

ljudi povezali v globalno raziskovalno šolo, kjer bi prihajalo<br />

do izmenjave znanj. Lahko bi ji nadeli npr. ime<br />

'G-school' za zeleno, generativno politično-raziskovalno<br />

visoko šolo za preobrazbo gospodarstva in družbe?<br />

Morda bi ta mreža prototipov vnesla novo življenje v<br />

sicer stare, umirajoče institucije univerz?<br />

7. Javna zavest in poglabljanje demokracije<br />

Sedma akupunkturna točka zadeva našo lastno evolucijo,<br />

nas kot konzumentov, uporabnikov in državljanov.<br />

Današnja družba sestoji v glavnem iz treh sektorjev:<br />

gospodarskega, državnega in civilnega. V teh<br />

sektorjih srečujemo štiri različne oblike komuniciranja:<br />

Prva oblika je memoriranje (Downloads - enostranska,<br />

manipulativna, kot npr. politična ali ekonomska propaganda).<br />

Druga oblika je debata (dvosmerna, transakcionalna).<br />

Tretja oblika je dialog (multilateralen, reflektirajoč)<br />

in četrta je oblika, ki jo Scharmer poimenuje<br />

Presencing (multilateralen in transformativen).<br />

Kapitalizem 1.0 je omejen na prva dva tipa komunikacije.<br />

Naša naloga pa je, da jakost teh dveh tipov<br />

znižamo in stopimo korak od transakcionalnega k<br />

reflektivnemu in transformativnemu (tri in štiri) tipu<br />

komunikacije.<br />

V modelu kapitalizma 2.0 so združeni prvi trije<br />

tipi. Najvišja dosežena oblika je dialog in čeprav<br />

je dialog precej 'gibka' oblika, je vendarle premalo<br />

transformativna, da bi z njim dosegli resnejši preboj<br />

in inovacije.<br />

V doslej še nerealiziranem družbenem modelu 3.0<br />

bodo prvi trije tipi do neke mere vključeni, vendar pa<br />

bo ta model bolj osredotočen na vzpostavljanje novih<br />

infrastruktur za družbeno prenovo, na pobude za inovacije<br />

in spremembe.<br />

Novosti, ki jih prinaša sedem akupunkturnih<br />

točk<br />

Skupno vsem sedmim akupunkturnim točkam je, da<br />

vsaka od njih podpira enega od odločilnih členov nove<br />

infrastrukture. Scharmer predlaga, da v izogib morebitnim<br />

pomanjkljivostim, pričnemo najprej s širitvijo že<br />

obstoječih in delujočih primerov.<br />

Hkrati s tem moramo ustvariti mesta, ki bodo predstavljala<br />

povezovalno infrastrukturo za srečevanje,<br />

skupno premišljanje ter ustvarjalno delo pionirjev<br />

vseh sedmih akupunkturnih točk, kjer si bodo ti lahko<br />

prisluhnili, izmenjavali znanja, ocenjevali prototipe in<br />

se medsebojno podpirali.<br />

Če še enkrat povzamemo, gre za to, da splet potrebnih<br />

aktivnosti razvijamo v naslednjem vrstnem redu:<br />

1. Nadaljujemo z razvojem konvencionalnih<br />

koordinacijskih mehanizmov za reguliranje<br />

družbene menjave, ki izvira iz vzajemne zavesti<br />

in skupne volje.<br />

2. Vzpostavimo nove oblike lastniških pravic na<br />

način, ki omogoča ekonomsko ovrednotenje<br />

naravnih, kulturnih in socialnih dobrin.<br />

3. Vzpostavimo nove oblike človekovih pravic,<br />

ki zagotavljajo vsem ljudem temeljni dohodek,<br />

zdravstveno oskrbo, izobraževanje in podjetniško<br />

udejstvovanje.<br />

4. Oblikujemo bolje uravnoteženi finančni sistem,<br />

ki področja z viškom investicijskega kapitala,<br />

zaradi visokih finančnih donosov in hkrati<br />

nizkim socialni donosom, izravnava s področji<br />

z visoko socialno-ekološko vrednostjo, ki<br />

se zaradi nizkih finančnih donosov ubadajo s<br />

primanjkljajem investicijskega kapitala.<br />

5. Preusmerimo javne in privatne investicije k<br />

zelenim in socialnim tehnologijam ter pričnemo<br />

z vzpostavljanjem takšnih lastniških pravic, ki<br />

so široko družbeno koristne.<br />

6. Oblikujemo vzgojo-izobraževalni proces za<br />

vodilno kadrovsko strukturo, ki vodi k omejevanju<br />

nesmiselne produkcije in hkrati dovoljuje<br />

učenje nastajajoče prihodnosti.<br />

19


širimo<br />

7. Dvigujemo raven družbene komunikacije in<br />

refleksije, potrebne za poglabljanje procesov<br />

demokracije.<br />

Sliši se veliko, toda vse te stvari so že v nastajanju. Kar<br />

manjka, je to, da se v družbenem smislu vsi skupaj bolj<br />

mobiliziramo in da potrebne ukrepe prepoznamo kot<br />

paket povezanih akupunkturnih točk. V tradicionalni<br />

kitajski medicini ta izraz pomeni celostni pristop<br />

k aktiviranju samozdravilnih moči organizma. To je<br />

povsem enako temu, kar potrebujemo za socialni organizem.<br />

Mi sami smo tisti, ki ta socialni organizem iz<br />

trenutka v trenutek soustvarjamo. Pri tem se moramo<br />

zavedati, da tako imenovani zakoni ekonomije in sociologije<br />

niso enaki tistim, ki veljajo za naravoslovje.<br />

Zakoni, ki urejajo družbo, morajo biti mnogo bližje zavesti<br />

ljudi in če se ta zavest spremeni, potem se spremeni<br />

tudi odnos do zakonov. To pa nas privede nazaj<br />

k slepi pegi aktualnega časa: h kvaliteti zavesti, ki jo<br />

kot človeška bitja delimo. <br />

Viri:<br />

1. Jahresthema, Sektion für Landwirtschaft am Goetheanum,<br />

2012<br />

2. Steiner Rudolf, Wie erlangt man Erkenntnise der höheren<br />

Welten, Berlin, 1904<br />

3. Scharmer C. O., Theory U, Leading from the Future as it<br />

Emerges, Cambidge, 2007<br />

4. Barnes Peter, Capitalism 3.0, San Francisco, 2006<br />

5. Lietaer Bernhard, The Future of Money, London, 2001<br />

Vaje ob strani življenja<br />

Samo Simčič<br />

Odlomki iz del Rudolfa Steinerja: 'Navodila za ezoterično<br />

šolanje' GA 42, 'Kako doseči spoznanja višjih<br />

svetov' GA 10, 'Tajna znanost v osnovi' GA 13<br />

I.<br />

Najprej prikažimo SPLOŠNE ZAHTEVE, ki si jih mora<br />

postaviti vsakdo, kdor hoče razviti v sebi skrite duševno<br />

duhovne (okultne) sile. Te vaje se imenujejo 'Vaje<br />

ob strani življenja' (Nebenübungen).<br />

V tem, kar bo sledilo, bomo predstavili pogoje, ki<br />

morajo biti osnova okultnega razvoja. Nihče naj ne<br />

misli, da lahko s kakršnimikoli merili zunanjega ali<br />

notranjega življenja napreduje, če teh pogojev ne izpolnjuje.<br />

Vse meditativne vaje in vaje iz koncentracije<br />

ter siceršnje vaje bodo brez vrednosti, ja, v določenem<br />

pogledu celo škodljive, če življenja ne urejamo v smislu<br />

teh pogojev. Nobenih sil ni mogoče človeku dati;<br />

mogoče je le sile, ki so v njem, popeljati v razvoj. Ne<br />

razvijajo se same, ker obstajajo zanje zunanje in notranje<br />

ovire. Zunanje ovire odpravimo z naslednjimi<br />

pravili, notranje pa s posebnimi navodili o meditaciji,<br />

koncentraciji itd.<br />

Prvi pogoj je prisvojiti si popolnoma jasno mišljenje. V<br />

ta namen si je treba vzeti čas - četudi kratek, le kakih<br />

pet minut, kolikor več, toliko bolje - v katerem se je treba<br />

osvoboditi blodenja misli. Treba je postati gospodar<br />

v svojem miselnem svetu. Človek ni gospodar, če<br />

zunanje razmere, poklic, kakršnekoli tradicije, družbene<br />

razmere, tudi pripadnost določeni narodnosti,<br />

dnevni čas, določena opravila določajo, da se ukvarjamo<br />

z neko mislijo in kako to misel razpredamo. Treba<br />

je v omejenem času po svobodni volji izprazniti dušo<br />

od običajnega, vsakdanjega miselnega toka in z lastno<br />

iniciativo postaviti v njeno središče neko misel. Ni treba<br />

meniti, da mora biti to izredna ali zanimiva misel;<br />

kar je treba v okultnem pogledu doseči, bomo celo<br />

bolje dosegli, če na začetku težimo k temu, da izberemo<br />

povsem nezanimivo in nepomembno misel. Tako<br />

bomo bolj spodbudili samostojno silo mišljenja, medtem<br />

ko misel, ki je zanimiva, samo trga samostojni jaz.<br />

Bolje je, če si ta pogoj zastavimo tako, da mislimo o buciki<br />

kot pa o velikem Napoleonu. Rečemo si: izhajam<br />

iz te misli in s kar najbolj notranjo iniciativnostjo razvrščam<br />

vse, kar je po samem predmetu mišljenja povezano<br />

z njo. Misel naj ob koncu tega časovnega prostora<br />

še ravno tako barvito in živo stoji pred našo dušo<br />

20


obzorja<br />

kot na začetku. To vajo delamo dan za dnem, najmanj<br />

en mesec; lahko vsak dan izberemo novo misel, lahko<br />

pa se več dni držimo ene in iste. Na koncu prakticiranja<br />

takšne vaje poskusimo privesti v zavest občutek trdnosti<br />

in gotovosti, ki ju pri subtilni pozornosti do lastne duše<br />

kmalu opazimo, in nato vajo zaključimo tako, da osredotočimo<br />

svojo misel na glavo in na sredino hrbta (možgani<br />

in mozeg), kot da bi hoteli ta občutek vliti v ta del telesa.<br />

Če smo to vajo opravljali približno en mesec, lahko nastopi<br />

druga zahteva. Poskusimo si izmisliti neko opravilo,<br />

kakršnega se v običajnem toku našega dosedanjega<br />

življenja prav gotovo nismo lotili. To opravilo izvršujmo<br />

vsak dan kot dolžnost. Dobro je, da si izberemo opravilo,<br />

ki ga lahko izvajamo vsak dan kolikor mogoče dolgo.<br />

Spet je bolje, če začnemo z nekim nepomembnim opravilom,<br />

h kateremu se moramo tako rekoč prisiliti, na<br />

primer ob določeni uri zalijemo cvetico, ki smo jo kupili.<br />

Čez nekaj časa dodajmo temu opravilu drugo, podobno,<br />

kasneje tretje in tako naprej, kolikor lahko to izvajamo ob<br />

opravljanju vseh drugih dolžnosti. Tudi ta vaja naj traja<br />

en mesec. Kolikor je mogoče, pa se je treba tudi v tem<br />

drugem mesecu ukvarjati s prvo vajo, četudi naj nam ne<br />

bo več izključna obveznost kot v prvem mesecu. Vendar<br />

je ne smemo zanemariti, sicer bomo kmalu opazili, da<br />

smo izgubili sadove prvega meseca in da se spet začenja<br />

stara razvada nekontroliranih misli. Nasploh je treba paziti<br />

na to, da sadov, ki smo si jih enkrat pridobili, nikdar<br />

ne izgubimo. Ko je za nami takšno iniciativno ravnanje,<br />

ki smo ga izpolnili z drugo vajo, se s subtilno pozornostjo<br />

zavemo v duši občutka notranjega nagiba k dejavnosti<br />

in hkrati izlijemo ta občutek v svoje telo, tako da teče z<br />

glave do srca.<br />

V tretjem mesecu si je treba kot vajo v središču življenja<br />

zastaviti oblikovanje določenega ravnodušja do nihanja<br />

med veseljem in trpljenjem, radostjo in bolečino; 'nebeško<br />

vriskanje in smrtno mračnost' je treba zavestno nadomestiti<br />

z enakomernim razpoloženjem. Pozorni postanemo<br />

do tega, da se ne prepustimo nobeni radosti, da nas nobena<br />

bolečina ne podre do tal, da nas nobeno doživetje ne<br />

potegne za sabo v brezmejni bes ali jezo, da nas nobeno<br />

pričakovanje ne napolni z bojaznijo ali strahom, da nas<br />

nobena situacija ne zbega itd., itd., itd. Ne bojmo se tega,<br />

da bomo s takšno vajo postali trezni in neživljenjski; prej<br />

bomo opazili, da na mesto tega, kar se s to vajo godi, stopajo<br />

osvetljene lastnosti duše. Predvsem pa bomo lahko<br />

nekega dne s subtilno pozornostjo začutili notranji mir v<br />

telesu; tega izlijmo podobno kot v prejšnjih primerih v<br />

telo, tako da teče od srca po rokah in nogah in nazadnje<br />

sveti do glave. Seveda si v tem primeru ne moremo tega<br />

zastaviti z vsako vajo, kajti v bistvu nimamo opraviti z<br />

eno samo vajo, temveč s stalno pozornostjo do svojega<br />

notranjega duševnega življenja. Vsak dan si je treba vsaj<br />

enkrat priklicati ta notranji mir pred dušo ter nato vaditi<br />

izlivanje toka iz srca. Z vajami prvega in drugega meseca<br />

ravnamo tako kot v drugem mesecu z vajo prvega.<br />

V četrtem mesecu se lotimo tako imenovane pozitivnosti.<br />

Njeno bistvo je, da v vseh izkušnjah, bitjih in stvareh<br />

stalno iščemo to, kar je v njih dobrega, izvrstnega, lepega<br />

itd. To lastnost duše lahko najbolje označimo z neko<br />

perzijsko legendo o Kristusu Jezusu. Ko se je ta nekoč<br />

podal s svojimi učenci na pot, so na robu poti videli ležati<br />

mrtvega psa, ki je že trohnel. Vsi učenci so se odvrnili od<br />

tega grdega prizora, le Kristus Jezus je obstal, si pozorno<br />

ogledoval žival in rekel: 'Kako lepe zobe ima ta žival!'<br />

Medtem ko so drugi videli le to, kar je bilo grdo in nesimpatično,<br />

je on iskal lepoto. Tako si mora ezoterični učenec<br />

prizadevati v vsakem pojavu in vsakem bitju iskati pozitivnost.<br />

Kmalu bo opazil, da se pod pokrivalom grdega<br />

odkriva skrita lepota; celo za zunanjostjo prestopnika<br />

je skrito dobro, za zunanjostjo blazneža božanska duša.<br />

Ta vaja je povezana s tem, čemur pravimo vzdrževati se<br />

kritike.<br />

Te stvari tudi ne smemo razumeti tako, kot da bi nekaj<br />

označevali kot črno-belo in belo-črno. Obstaja razlika, ali<br />

izhaja presojanje zgolj iz lastne osebnosti in sodimo po<br />

simpatijah in antipatijah. Obstaja tudi stališče v presojanju,<br />

ko se ljubeče postavimo v tuje obstajanje ali tuje bitje<br />

in se vsepovsod sprašujemo: kako pride ta drugi do tega,<br />

da je takšen ali da tako dela. S takšnim stališčem nam<br />

postane povsem samoumevno, da vedno bolj težimo k<br />

temu, da nepopolnemu bitju pomagamo, namesto da se<br />

pritožujemo in kritiziramo. Temu ni mogoče ugovarjati,<br />

češ da življenjske okoliščine zahtevajo od človeka, da<br />

obtožuje in sodi. Kajti tedaj so te življenjske okoliščine<br />

takšne, da prizadeti ne more opravljati resničnega duhovnega<br />

šolanja. So mnoge življenjske okoliščine, ki ne<br />

omogočajo okultnega šolanja v polni meri. Človek pa naj<br />

v tem primeru ne zahteva nepotrpežljivo, da kljub vsemu<br />

opravlja korake napredovanja, ki jih je treba opravljati<br />

ravno pod določenimi pogoji. Kdor se tako mesec dni<br />

zavestno usmerja k pozitivnosti, bo vedno znova opazil,<br />

da se v notranjost plazi občutek, kakor da je njegova koža<br />

postala z vseh strani prosojna in da se je njegova duša<br />

na široko odprla za vsa skrivna in subtilna dogajanja v<br />

njegovi okolici, ki so se prej izmikala njegovi pozornosti.<br />

Prav za to gre, da premagamo nepozornost do takšnih<br />

subtilnih zadev v vsakem človeku. Ko človek opazi, da<br />

se je v duši uveljavil opisani občutek kot neke vrste blaženost,<br />

tedaj poskusi ta občutek v mislih voditi k srcu<br />

in pustiti, da od tod priteka v oči, od tod pa v prostor<br />

pred sabo in okrog sebe. Opazimo, da tako pridobimo<br />

intimno razmerje do tega prostora. Tako rastemo preko<br />

samega sebe. Učimo se opazovati kos svoje okolice, kot<br />

da ta pripada nam samim. Za to vajo je potrebno imeti<br />

21


širimo<br />

res veliko koncentracije in predvsem je treba prepoznati<br />

dejstvo, da vse, kar je vihravo, strastno, polno afektov,<br />

deluje uničujoče na nakazano razpoloženje. S ponavljanjem<br />

vaj prvih mesecev ravnamo spet tako, kot smo že<br />

nakazali ob prejšnjih mesecih.<br />

V petem mesecu poskusimo v sebi gojiti občutek, biti<br />

do vsake izkušnje popolnoma nepristranski. Ko ljudje<br />

o nečem, kar so slišali in videli, rečejo: 'Kaj takega še nisem<br />

nikdar slišal, nikdar videl, to je slepilo,' in to pride<br />

do nas, mora ezoterični učenec popolnoma prenehati s<br />

takšnim mišljenjem. Pripravljen mora biti vsak trenutek<br />

sprejeti popolnoma novo izkušnjo. Kar je doslej spoznal<br />

kot zakonitost, kar se mu je pokazalo kot možno, se ne<br />

sme tako vkovati vanj, da ne bi mogel sprejeti neke nove<br />

resnice. Če nekdo pride k ezoteričnemu učencu in mu<br />

reče: 'Stolp te in te cerkve stoji od te noči dalje poševno,'<br />

je to sicer radikalen, vendar pravi primer, tedaj naj ezoterik<br />

pusti odprta zadnja vrata verjetnosti, da mu lahko<br />

takšno nezaslišano dejstvo razširi dosedanje znanje<br />

naravnih zakonov. Kdor v petem mesecu usmeri svojo<br />

pozornost na to, da tako misli, bo opazil, da se v njegovo<br />

dušo plazi občutek, kot da je v prostoru, o katerem<br />

smo govorili ob vaji četrtega meseca, nekaj oživelo in<br />

bi se v njem nekaj premikalo. Ta občutek je izredno nežen,<br />

subtilen. Poskusiti moramo to subtilno vibriranje v<br />

okolju pozorno dojeti in spustiti njegov tok skozi vseh<br />

pet čutov, namreč skozi oči in ušesa ter skozi kožo, kolikor<br />

ta vsebuje toplotni čut. Na tej stopnji posvečajmo<br />

manj pozornosti ezoteričnega razvoja vtisom premikov<br />

v nižjih čutih, v čutih okusa, vonja in tipa. Na tej stopnji<br />

še ni mogoče številne slabe vtise, ki se vmešavajo med<br />

obstoječe dobre, razlikovati od teh; zato prepusti učenec<br />

to stvar kasnejši stopnji.<br />

V šestem mesecu se poskušajmo sistematično v rednem<br />

menjavanju vedno znova lotevati vseh petih vaj. Tako se<br />

polagoma lepo oblikuje ravnotežje duše. Opazili bomo<br />

namreč, da nezadovoljstvo v zvezi s pojavi in bitji sveta<br />

popolnoma izgine. Duše se polasti spravno razpoloženje<br />

z vsemi doživetji, ki podeljuje sposobnost usmeriti<br />

delovanje v svet tako, da ga izboljšujemo in razvijamo k<br />

napredku. Odpre se mirno razumevanje stvari, ki so bile<br />

prej za dušo zaprte. Celo hoja in kretnje človeka se pod<br />

vplivom teh vaj spremenijo; in ko človek nekega dne<br />

opazi, da je njegova pisava dobila drugačen značaj, si<br />

lahko reče, da je dosegel prvo brstenje na poti navzgor.<br />

Še enkrat si položimo na srce dvoje.<br />

Prvo: teh šest vaj, o katerih govorimo, lahko paralizira<br />

škodljivi vpliv, ki ga lahko povzročajo druge okultne<br />

vaje, tako da ostane le tisto, kar je ugodno. In drugo: te<br />

vaje zagotavljajo pozitivni uspeh meditativnega dela in<br />

dela na koncentraciji. Celo še tako vestno izpolnjevanje<br />

običajne morale še ne zadošča ezoteriku, kajti ta morala<br />

22<br />

je lahko zelo egoistična, če si človek reče: 'Hočem biti<br />

dober, da bi drugi videli, da sem dober.' - Ezoterik ne<br />

dela dobro, da bi drugi videli v njem dobrega človeka,<br />

temveč ker spet in spet spoznava, da le dobro premika<br />

razvoj naprej, zlo in nespamet pa postavljata le ovire na<br />

pot.<br />

* * *<br />

V tem, za kar v pričujočem besedilu gre, je še nekaj drugega.<br />

Ravno odtenki finejše narave, ki jih besedilo razjasnjuje,<br />

lahko pri praktičnem izvajanju vaj usmerjajo<br />

pozornost k bistvenemu.<br />

Kontrola misli. Vzemimo si najmanj pet minut prostega<br />

časa na dan in razmišljajmo o neki nepomembni misli,<br />

ki nas že od začetka sploh ne zanima, tako da logično<br />

povežemo vse, kar je o tem mogoče misliti. Pomembno<br />

je, da je to nepomemben predmet mišljenja, kajti ravno<br />

prisila, s katero se lotimo tega, da dolgo vztrajamo pri<br />

tem predmetu, je to, kar prebuja sposobnosti, ki dremajo<br />

v duši. Po nekem času opazi duša občutek trdnosti in<br />

gotovosti. Ne smemo pa si predstavljati, da nas bo ta občutek<br />

silno prevzel. Ne, to je povsem nežen, subtilen občutek,<br />

ki mu je treba prisluhniti. Tisti, ki trdijo, da tega<br />

občutka v sebi absolutno ne zaznavajo, so v veliki meri<br />

podobni tistim, ki izhajajo iz tega, da med mnogimi drugimi<br />

predmeti iščejo neki prav majhen, nežen predmet.<br />

Sicer iščejo, vendar le površno, in tako ne morejo najti<br />

tega majhnega predmeta, temveč ga spregledajo. Treba<br />

je povsem v tišini prisluškovati in tedaj zaznamo ta občutek.<br />

Ta nastane predvsem v sprednjem delu glave. Ko<br />

to opazimo, ga v mislih izlijmo v možgane in v hrbtni<br />

mozeg. Nato se nam polagoma razkrije, da s sprednjega<br />

dela glave sevajo žarki prav do hrbtnega mozga.<br />

Pobuda za dejanje. Ob tem si moramo izbrati neko dejanje<br />

(opravilo), ki si ga sami izmislimo. Kdor si kot to<br />

dejavnost zastavi, da bo zalival neko rožo, kakor da mu<br />

je to kot primer zaukazano, počne to brez cilja. Kajti to<br />

dejanje mora izhajati iz lastne pobude, torej si ga moramo<br />

sami izmisliti. Pri tej vaji kmalu opazimo naslednje:<br />

Lahko nekaj storim, bolj si prizadevam kot prej, čutim,<br />

da moram nekaj storiti. To občutimo v vsem zgornjem<br />

delu telesa. Nato skušamo tok tega občutka spustiti k<br />

srcu.<br />

Vzvišenost nad radostjo in bolečino. Nekdo naenkrat<br />

izbruhne v jok. Tedaj je čas, da opravimo to vajo. Z vso<br />

močjo se prisilimo, da tokrat ne jokamo. Isto velja tudi<br />

za smeh. Poskusimo, ko nam je do smeha, da se ne smejemo,<br />

temveč ostanemo mirni. To naj ne pomeni, da se<br />

ne smemo več smejati, temveč se moramo obvladati in<br />

postati gospodar nad smehom in jokom. In ko smo se<br />

nekajkrat premagali, zaznamo kmalu tudi občutek miru<br />

in ravnodušnosti. Spustimo tok tega občutka po vsem


Utrinki<br />

telesu; najprej naj se izlije iz srca v lakti in dlani, to pa<br />

preko rok seva v dejanje. Nato spustimo ta tok v noge<br />

in nazadnje naj steče po glavi. Ta vaja zahteva resno<br />

opazovanje samega sebe, kar izvajamo najmanj četrt<br />

ure dnevno.<br />

Pozitivnost. V vsem slabem je treba najti zrnce dobrega,<br />

v vsem grdem kanček lepote, v zločincu iskrico<br />

božanskosti. Potem dobimo občutek, kot da se širimo<br />

preko svoje kože. Je podoben občutku, da raste naša<br />

velikost, občutku velikosti, kakršno ima etrsko telo po<br />

smrti. Če to občutimo, spustimo žar tega občutka sevati<br />

skozi oči, ušesa in vso kožo, predvsem pa skozi oči.<br />

Nepristranskost. Bodimo gibčni, sposobni lotiti se še<br />

česa novega. Če nam nekdo pripoveduje, kar menimo,<br />

da ni resnično, mora v našem srcu še vedno biti kotiček,<br />

kjer si rečemo: mogoče pa ima prav. – To nas ne<br />

more pripeljati do nekritičnosti, saj lahko zadevo še<br />

preverimo. Prevzame nas občutek, da priteče k nam<br />

nekaj od zunaj. To vsrkamo z očmi, ušesi in z vso kožo.<br />

Ravnotežje. Vseh teh pet vaj moramo privesti v harmonijo,<br />

tako da jih vse enako upoštevamo.<br />

Teh vaj nam ni treba opravljati po mesec dni. Treba si<br />

je predvsem zastaviti določen čas. Gre predvsem za<br />

to, da te vaje opravljamo po tem vrstnem redu. Kdor<br />

začne z drugo, nima od tega nobene koristi. Kajti gre<br />

ravno za ta vrstni red. Nekateri celo menijo, da morajo<br />

začeti s šesto vajo, z ravnotežjem. Ali lahko povedemo<br />

v ravnotežje nekaj, česar ni? Kdor noče te vaje opravljati<br />

po pravem vrstnem redu, temu nič ne koristijo.<br />

Če mora nekdo napraviti šest korakov preko brvi in<br />

hoče narediti najprej šesti korak, je to tako nesmiselno<br />

kot začeti s šesto vajo. <br />

Ekskurzija ekoloških<br />

kmetov v Nemčijo 2. del<br />

Zvone Černelič<br />

Ob Bodenskem jezeru smo obiskali biodinamično<br />

kmetijo Rendgoldshausen v velikosti 180 ha, kjer po<br />

biodinamični metodi kmetujejo od leta 1932.<br />

Kmetija je v lasti zasebne fundacije, ki jo vodi pet družin,<br />

ukvarjajo pa se z živinorejo, zelenjadarstvom, poljedelstvom<br />

in sadjarstvom. Vseh pet družin se redno<br />

srečuje na sestankih, kjer preverjajo in načrtujejo kmetijsko<br />

proizvodnjo.<br />

Dve družini skrbita za poljedelstvo, ena za vrtnarstvo,<br />

ena za prodajo in ena za razmnoževanje semen po biodinamični<br />

metodi Demeter. Imajo zelo dobro razdelano<br />

pridelavo, predelavo in predvsem prodajo.<br />

Tedensko razvozijo preko 1500 zabojčkov zelenjave v<br />

bližnjo okolico v velikosti 10 000 prebivalcev, pridelke<br />

pa prodajajo tudi veletrgovcem. Na dvorišču imajo<br />

trgovino s pestro ponudbo domačih pridelkov in proizvodov.<br />

Kot zanimivost dodajam, da je v času našega<br />

obiska kilogram paradižnika stal 6,5 evrov.<br />

Imajo 120 glav živine, od tega 45 krav molznic v treh<br />

popolnoma odprtih lesenih hlevih z globokim nastiljem<br />

(brez gnojevke). Ob hlevu imajo ogromne kompostne<br />

kupe. Za krmljenje živine uporabljajo izključno<br />

dosušeno seno. Iz mleka pridelujejo razne mlečne izdelke,<br />

ki jih prodajajo na kmetiji – lokalno oskrbujejo<br />

bolnice, šole, domove za ostarele in ostalo prebivalstvo.<br />

Samo za prodajo vseh izdelkov na kmetiji je zaposlenih<br />

24 ljudi. Na celi kmetiji je zaposlenih 74 delavcev,<br />

od tega je tretjina sezonskih. Vajenec na kmetiji zasluži<br />

900 evrov mesečno, mojster pa 2400 evrov bruto, kar je<br />

za nemške razmere malo.<br />

Vrtnarija ima 4000 kvadratnim metrov steklenjakov,<br />

ogrevanih z lesnimi sekanci v predsezoni. V tek steklenjakih<br />

so v času našega obiska že obirali paradižnik<br />

in papriko (26.6.2012). Rastline so bile v zelo dobrem<br />

stanju; na primer paradižnik je bil visok 4 m in več.<br />

Za obdelavo tal ne uporabljajo pluga, temveč rimski<br />

plug. Pridelujejo veliko vrst zelenjave. Korenje pridelujejo<br />

na 20 ha zemlje v različnih časovnih obdobjih.<br />

Jeseni naredijo grebene v razdalji 90 cm in počakajo do<br />

spomladi, da se zemlja sesede in ogreje. Nato te grebene<br />

prepolovijo na širino 45 cm. Počakajo, da se zemlja<br />

23


utrinki<br />

usede. Nato naredijo slepo setev, da dajo semenom<br />

plevela impulz za vznik. Po nekaj dnevih zgornji del<br />

grebena odrežejo 2 cm globoko da uničijo morebitne<br />

plevele. Čez 10 dni posejejo korenje. Nekaj dni pred<br />

vznikom korenja pa s pomočjo plinskega ognja požgejo<br />

in uničijo plevel. Medvrstni prostor okopljejo s posebnim<br />

strojem. Ko je korenje dovolj veliko, ga osujejo<br />

z zemljo.<br />

Posebnost kmetije je še pridelava svetlobne korenine,<br />

ki izvira s Kitajske in krepi imunski sistem. To rastlino<br />

vzgajajo v lesenih koritih, visokih 1.5 m.<br />

Leta 1986 so ustanovili tudi neprofitno organizacijo,<br />

ki izobražuje mladino v biodinamični smeri. Projekt je<br />

podprla tudi vlada. Tako imajo praktikanti dopoldne<br />

pouk, popoldne pa prakso.<br />

Na kmetiji so nas zelo lepo sprejeli in nas pogostili z<br />

domačimi dobrotami.<br />

Naslednja biodinamična kmetija Helchenhof je ravno<br />

tako v bližini Bodenskega jezera in je vključena v Demeter<br />

kontrolo. Sodelujejo s prej predstavljeno kmetijo.<br />

Kmetija je velika 130 ha, 15 ha zemlje pa imajo še v<br />

najemu. Imajo 70 ha travnikov in 60 ha zelenjave.<br />

Kmetija je zanimiva, ker jo imata v najemu mladi družini<br />

z mešano narodnostjo. Prejšnji lastnik je postal poslanec<br />

v parlamentu, njegovi otroci pa niso imeli interesa<br />

za kmetovanje.<br />

Ena družina skrbi za živino in zelenjavo, druga družina<br />

pa za poljedelstvo in turizem na kmetiji. Imajo kar<br />

nekaj počitniški hišic, v katerih gostom ponudijo all<br />

inclusive (doživetje kmetije; od dela v hlevu do vožnje<br />

traktorja, do spoznavanja narave, okolice ipd.). Sprejemajo<br />

pa tudi skupine osnovnošolcev in srednješolcev<br />

in jim tako ponujajo pedagogiko doživetja na kmetiji.<br />

Na kmetiji zelenjavo obdelujejo pretežno strojno, saj<br />

imajo zaposlenih samo 8 - 10 delavcev in do 10 sezonskih<br />

delavcev. Pridelujejo korenje, bučke, mlado čebulo,<br />

por, rdečo peso, redkvico, krompir ...<br />

Imajo ogromne prostore za čiščenje in pakiranje zelenjave,<br />

ki jo nato prodajajo večjim trgovinam. Kmetija<br />

sodeluje tudi z okoliškimi biodinamičnimi kmetijami,<br />

s katerimi so povezani samo z dogovorom o sodelovanju<br />

- brez pogodbe. Okoliški kmetje vozijo zelenjavo<br />

tej kmetiji v pakiranje in jo nato prodajajo pod znamko<br />

Biobauer Bodensee. Z njihove kmetije tako dnevno odpeljeta<br />

dva tovornjaka zelenjave, ki je zrasla na skupno<br />

300 ha obdelovalne zemlje. Ob koncu leta vsi skupaj<br />

pregledajo poslovanje preteklega in načrtujejo prihodnje<br />

leto. Da kmetija dobro posluje, dokazuje na primer<br />

korenje, s katerim zaslužijo 6000 evrov na ha.<br />

Ker imajo velike količine biodinamične zelenjave in<br />

dobro organizacijo, so pri veletrgovcih upoštevani.<br />

Kot zanimivost dodajam, da so na obeh kmetijah, ki<br />

smo jih obiskali, južne strehe pokrite s fotocelicami za<br />

proizvodnjo elektrike.<br />

Tudi na tej kmetiji so nam pripravili odlično kosilo<br />

in nas zelo lepo sprejeli. Ob 18. uri smo se odpravili<br />

proti domu, kamor smo zadnji prispeli ob petih zjutraj.<br />

Pot pa je kljub dolgi vožnji hitro minila, saj smo<br />

izmenjali vtise te ekskurzije in delali načrte za naše<br />

kmetije ter razmišljali o naslednjih ekskurzijah našega<br />

združenja.<br />

Zvone Černelič je predsednik združenja za ekološko kmetovanje<br />

Dolenjske, Posavja in Bele krajine.<br />

24<br />

d Zvone Černelič

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!