Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
širimo<br />
stališča posameznika, kot družbe. Najemno delo je treba,<br />
kjerkoli je to mogoče, destimulirati in ga zamenjati<br />
za svobodno, kreativno delo.<br />
Če hočemo narediti, kar je potrebno, se moramo naučiti<br />
prostovoljno, svobodno ter na pristen način delati<br />
z drugimi, tako da resnično skrbimo en za drugega,<br />
kakor da smo pripadniki velike, zdrave družine, saj v<br />
vsakem primeru to, kar nam je potrebno, dobimo z delom<br />
drugih. Danes je vsepovsod prisotna delitev dela,<br />
nihče ne dela samo za sebe ...<br />
Noben človek ni izoliran kot osamljen otok.<br />
Denar je samo orodje, sredstvo, ki pomaga v menjavi,<br />
menjava pa je v ekonomiji to, kar je v živem organizmu<br />
cirkulacija krvi.<br />
Ni potrebno, da denar tiskajo države ali banke, denar<br />
je lahko karkoli, za kar se ljudje dogovorijo, da je menjalno<br />
sredstvo. To potem predstavlja določeno vrednost,<br />
ki je v zakonsko odmerjenem odnosu do vrednosti<br />
drugih dobrin.<br />
Tako se lahko npr. fižol uporabi kot denar, če se o tem<br />
doseže dogovor.<br />
V današnjem času je očitno, da so v denarju skrite<br />
mnoge kvalitete, ki mu po naravi stvari ne pripadajo.<br />
Vrednost denarja je neprestano potvorjena glede na<br />
določene posamezne interese in to se v glavnem dogaja<br />
na način, ki ga je lahko prezreti. Resnična cena blaga<br />
je običajno skrita.<br />
Resnično ceno je vedno znova mogoče določiti z neposredno<br />
komunikacijo med proizvajalci, distributerji<br />
in potrošniki.<br />
V primeru, da ne bomo oživeli in pozdravili ta avtentični<br />
odnos, naša prihodnost ne bo pokazala znakov<br />
ozdravitve niti ne bo tisto, kar bo proizvedeno, popolnoma<br />
porabljeno (potrošeno) oz. bolj natančno, ne bo<br />
mehanizmov, da se proizvaja tisto, kar je ljudem resnično<br />
potrebno.<br />
Vse več ljudi prihaja do zaključka, da bi morali hitro<br />
doseči spremembo v stališčih in vrednotah, ki so pretežno<br />
prisotne v družbi. Mnogi polagajo svoje upanje<br />
v visoke duhovne vrednosti in nesebičnost, ki sije iz<br />
velikih svetovnih religij, kot so budizem, krščanstvo in<br />
islam.<br />
Ravno tako se čuti prisotnost vse večje razširjenosti<br />
svobodne duhovnosti, ki je v današnjem času obogatila<br />
življenja mnogih. Vendar ne moremo upati, da bo<br />
ta duhovnost resnično dosegla svoj cilj, če ne čuvamo<br />
pazljivo njene svobode.<br />
To pomeni, da ne smemo dovoliti, da bi ekonomski in<br />
posamezni korporacijski interesi tistih, ki imajo ekonomsko<br />
moč – danes - odločali o tem, kaj in kako bomo<br />
učili na naših šolah in naših univerzah. Istočasno naša<br />
znanost in raziskave ne bi smele biti financirane s strani<br />
predstavnikov teh posameznih interesov, torej tistih,<br />
ki so si nagrabili ogromno bogastvo.<br />
Enostavno povedano, ekonomski del družbe in tisti<br />
del, ki se ukvarja z duhovno proizvodnjo, bi morala<br />
imeti določeno neodvisnost v medsebojnih odnosih.<br />
Duhovno življenje in proizvodnja duhovnih dobrin bi<br />
morala biti svobodna, medtem ko ekonomija ne sme<br />
imeti takšne svobode. Vodilni princip v ekonomiji bi<br />
moral biti skupna dobrobit in vzajemnost.<br />
Resnična demokracija naj bo obnovljena, to je potrebno<br />
tudi zaradi kontroliranja tega procesa na najboljši<br />
način. Za demokracijo je potrebno vse ljudi smatrati<br />
za enake v njihovih človeških pravicah, ki vključujejo<br />
tudi pravico do informacij in pravico do sprejemanja<br />
učinkovitih odločitev, ki se tičejo življenja ljudi in skupne<br />
dobrobiti.<br />
Tako je treba slišati vsako mnenje in ga premisliti v<br />
tistem, kjer zajema interes vsakega pripadnika družbe.<br />
Tukaj naj vlada pravica večinskega odločanja brez<br />
izjem.<br />
V tem smislu imamo v osnovi tri načine sprejemanja<br />
odločitev ali vladanja znotraj družbe. V politični sferi<br />
vlada večina, v duhovni sferi vlada svoboda za vsakega<br />
posameznika (tukaj ni potrebno vsiljevanje večine)<br />
in v ekonomiji vlada asociativni pristop, kjer je treba<br />
dovoliti, da se cene, kot tudi podjetja, svobodno oblikujejo<br />
na tržišču in kjer se proizvajalci, distributerji in<br />
potrošniki srečujejo s svojo osebno izkušnjo, ki temelji<br />
na njihovem posebnem ekonomskem položaju.<br />
Torej, ali to spominja na socializem ali bolj na<br />
kapitalizem?<br />
Ali ima mogoče ta rešitev najboljše od obeh? Pravzaprav<br />
ta ideja ni čisto nova. Razvita je med 1917. in 1922.<br />
letom ob koncu prve svetovne vojne, predstavil pa jo je<br />
avstrijski filozof dr. Rudolf Steiner.<br />
To je ideja družbene tročlenosti ali ideja tročlenega<br />
družbenega sistema.<br />
Ta isti človek, dr. Rudolf Steiner, je avtor in ustanovitelj<br />
danes široko razprostranjenega waldorfskega izobraževanja,<br />
v novejšem času pa je tudi v strokovnih<br />
krogih kmetijskih ekologov priznan kot utemeljitelj<br />
bio-dinamične kmetijske proizvodnje, ki je je ekološko<br />
najbolj zdrav sistem obdelovanja zemlje.<br />
16
Change language