Waldorfske novice - Jesen 2016

Š i r i m o o b z o r j a
Viktorija Kovačič
Družinski center Izvir
Prosta igra –
ustvarjalna prihodnost
Predstavitev srečanj za starše in
otroke do 3 leta starosti
Slika 11: 'Moja hiša'; 6 let, 7 mesecev
Iz dimnika se kadi, otrok je pripravljen za šolo. Nobenega
motiva v procesu človekove inkarnacije ne vidimo
tako očitno in jasno kot motiv hiše. Po eni strani se
otrok vedno bolj pomika v svoje telo in se zapira pred
okolico ter postaja vedno samostojnejši, po drugi strani
pa se, ko zavzame položaj znotraj hiše, od znotraj začne
odpirati navzven. Otrok nam v risbah pokaže poti, ki
vodijo skozi vzpetine in globine, veselje in žalost, dobro
in slabo.
V nobenem drugem motivu ne vidimo tako velike izkušnje
v procesu človeške inkarnacije kot v motivu
hiše. Sedaj smo popolnoma odvisni od sebe. Po drugi
strani pa se, ko smo prejeli lastništvo hiše, vrata v svet
odpirajo od znotraj.
V svojih risbah otrok opisuje različne pogoje zavesti,
ki so vzporedne s tistimi iz kulturnih epopej. Časovni
razdelki znotraj prvih sedmih let kažejo na ta fenomen
v širši povezavi.
Za tiste učitelje in vzgojitelje, ki jih zanima delo z otroškimi
risbami in želijo iz njih brati neupognjen razvoj
otroka, je velika dobrobit, da se spoznajo s skrivnostnim
jezikom otroškega risanja. Ne kaže samo fenomena
otroških risb, ampak nam pokaže dovolj, da smo
sami aktivni v podrobnejšem opazovanju in študiju
skozi risbe kakor tudi individualnih risbah posameznih
otrok in da nadaljujemo z delom na sebi skozi
opazovanje tega področja. To lahko pomaga, da bomo
prišli malce bližje rešitvam še vedno neštetih ugank,
skritih v otroških risbah.
V otroških risbah ne raziskujemo estetskih prvin, ampak
spontanost otroškega truda pri risanju brez pomoči
odraslih.
Izvleček prevoda: Strauss, Michaela (2007) Undestranding
Children's Drawings Tracing the Path of Incarnation. Rudolf Steiner
Press. ISBN 978 1855841194
Viri slikovnega gradiva:
Slika 1: Elementi zgodnjih otroških risb, zbrani v simbolih in znakih
(vir: Strauss: 33, 2007)
Slika 2, 3, 4, 6, 8, 10, 11 (Waldorfski vrtec Radovljica)
Slika 5: Slika deklice, stare 3 leta, 3 mesece (vir: Strauss: 30, 2007)
Slika 7: Slika deklice, stare 3 leta, 4 mesece (vir: Strauss: 43, 2007)
Slika 9: Slika fantka, starega 3 leta, 7 mesecev, in fantka, starega 4
leta in 5 mesecev (vir: Strauss: 45, 2007)
V
mesecu marcu 2016 smo v okviru Družinskega
centra Izvir pričeli izvajati prva srečanja za starše
in hkrati tudi igralna srečanja skupaj z otroki, po
vzoru projekta, ki že mnogo let poteka v Švici in se imenuje
Spielraum – lebensraum (igralni prostor – življenjski
prostor). Ena izmed pobudnic in izvajalk v tem projektu
je ga. Maria Luisa Nuesch, ki je bila na obisku v Mariboru
že leta 2014 in je za nas pripravila predavanja, na katerih
je predstavila njihov koncept dela. Takrat mi je predala
svoje znanje in dovoljenje ter me spodbudila za osnovanje
podobnega koncepta dela s starši in otroki tudi pri nas.
Pod pojmom prosta igra razumemo veliko najrazličnejših
oblik lastne aktivnosti otroka, vse od rojstva
dalje, ki se v skladu z razvojnimi značilnostmi otroka
neprestano spreminjajo in razvijajo.
V marcu in aprilu smo s 15 družinami izvedli 5 delavnic,
na katerih so prisostvovali starši, in še 5 igralnih srečanj,
na katerih so bili otroci v spremstvu enega roditelja.
Otroška prosta igra je v sodobnem času vse bolj potisnjena
na obrobje zaradi veliko motenj, ki delujejo v
vsakodnevnem načinu življenja sodobnih družin. Sodoben
način življenja staršev močno vpliva na vtise in doživetja,
ki so jim izpostavljeni dojenčki in majhni otroci.
Ugotavljamo, da eno od večjih motenj pri možnostih
za nemoteno lastno aktivnost otroka, torej prosto igro,
predstavljajo prav starši sami. Večinoma preveč posegajo
v otrokovo lastno dejavnost ali to počnejo na
neustrezen način. Tako sodobni dojenčki ne morejo v
miru in vsak v svojem tempu razvijati na primer gibalnih
sposobnosti. To je obdobje izrazite in prevladujoče
funkcionalne igre, in če otrok nima na voljo ustreznega
prostora in časa, da bi lahko to delal sam od sebe, se
bo navadil, da ob vsakem naprezanju takoj dobi pomoč
in da z dovolj sitnarjenja drugi vse opravijo zanj. Zaradi
pretirane skrbnosti in nepoznavanja razvoja starši
prehitro in preveč posegajo v gibalni razvoj in nemalokrat
otroka silijo v položaje, za katere še ni dozorel.
Starši nudijo preveč zunanjih spodbud in pomoči, zaradi
katerih se otrok sam ne zadovolji s tem, da bi se
potrudil, z vztrajanjem dosegel svoj cilj in razvil novo
sposobnost. To lahko opišemo na primeru. Otrok želi
Waldorfske novice 15