Trdina_Verske_bajke.pdf

Tembolj se ga je pa ona ustrašila. Jela je navsomoč
teči, obenem se pa križati in moliti, kar ji je seveda
tudi pomoglo. Ker se na vsem potu nikoli ni ozrla,
ni mogla vedeti, če jo je prikazen preganjala ali ne. Od
takrat je divji mož odtod izginil in po dolgem povpraševanju
sem tudi zvedel, zakaj. On ni storil tega
iz svoje volje, ampak zato, ker je moral, ker ga je
prisilil povodni mož, njegov sosed in sovražnik.
Zmagovalec se je polastil tudi zapuščene jazbine in
prebiva zdaj, kakor se mu zljubi, včasi v skalovju,
včasi v Krki.
Ta povodni mož je pošiljal v stare čase po babici
novomeškim materam otroke. Zdaj si jih znajo dobiti,
če govorica ne laže, brez njega. To se mu gotovo za
malo zdi; kakor da bi se hotel zmaščevati, je začel
nositi svoje žive dari neomoženim, kar se prej skoraj
nikoli ni zgodilo. Če nima druzega opravka, kratkočasi
se s tem, da ljudi straši. Take šale niso vsakemu
povolji. Novomeški okraj se ponaša po pravici, da je
rodil že marsikatero bistro glavico. Ena teh glavic je
iznašla menda po globokem premišljevanju zagovor,
kateremu niso kos vsi povodni možje skupaj, nikar
samo eden. Ta imenitni zagovor sem zvedel tudi jaz
in ga bom razen treh črk oznanil, nekaj zato, da razveselim
tiste učenjake, ki so preverjeni, da se skriva
najstarejša narodna modrost in učenost v zagovorih,
najbolj pa iz blagega namena, da bi si ^ali moji preljubi
rojaki v potrebi pomagati. Če bodo popotovali
kdaj za Krko od Novega mesta gori proti Lastovčam
in se namerili na ostudno pošast, ki se zove povodni
mož, naj jo zarote brez straha: Svinjski d . . . naj te
zatare! Teh groznih besed se bo tako zbala-, da bo