Trdina_Verske_bajke.pdf

povsod radi dajali. Dobil je toliko, da je nahranil in
okrepčal vse siromake in bolnike ne le v obližju ampak
še po daljnih krajih. Slava se mu je tako razširila, da
so ga hodili vprašat za svet in nauk celo škofje in
kralji in se je slišala povsod ena misel, da po papeževi
smrti ne sme biti njegov naslednik noben drug, kakor
Martin Luter.
Ko je slepar videl, da je ljudi tako premotil in
udelal, da so mu vse verjeli, je vrgel hinavščino s
sebe. Še enkrat je šel v bližnji deviški samostan, kjer
je vsak dan dobival ostanke jedi in pijače, ali mesto
kruha, mesa in vina je spravil v koš lepo nuno Katrico
in jo odnesel na svoj dom. Še tisti dan je začel učiti
krivo vero. Sprejeli so jo v srce ne samo neučeni posvetni
ljudje, ampak tudi mnogi menihi, duhovni in
celo škofje in cesarji. Mati je lepo prosila Martina
Lutra, da bi ji odkritosrčno povedal, katera vera je
boljša, katoliška ali njegova. Martin Luter ni hotel
svoje matere pogubiti in ji je rekel: Za ta svet
moja, za oni svet katoliška. In tako je ostala
ta ,žena pravi veri zvesta in se je izveličala. Martin
Luter je živel z nuno Katrico kakor mož s svojo poročeno
ženo/ Hudič mu je nosil denarja in vsega, kar
je zaželel, in tako je v vednih veselicah, kratkočasnicah
in vseh pozemeljskih dobrotah pozabil popolnoma na
Boga, na svojo ubogo dušo, na strašno večnost in
celo na smrt. Šele takrat, ko se je bil že silno postaral,
mu je prišlo na misel, kako bi mogel prekaniti
in odgnati hudiča, ko bo prišel po njegovo dušo. Martin
Luter je bil velik modrijan in je rekel: Ni straha!
Orožje, ki je kos vsemu peklu, mi je znano. Kadar
pride pome hudič, bom začel moliti: „Oče naš, ka-