Trdina_Verske_bajke.pdf

Kmalu potem sreča Bog črevljarja, ki je nesel s sabo
svoja kopita in golenice. Bog ga vpraša, kako mu je?
Črevljar odgovori osorno: Kaj me vprašaš? Saj te nisem
prosil, da mi pomoreš. Svoje orodje nosim lahko brez
tebe. Ta napuh je zakrivil, da se črevljarji ne morejo
znebiti svojih nerodnih in težkih kopit in golenic.
37. Judež, izdajavec Kristusov, je bil gosposki
krojač. Škarijot se mu je reklo zato, ker je rabil —
škarje! Judež si je veliko zaslužil, ker je slano računal
in prodajal ostanke sukna čižmarjem. Tako delajo gosposki
krojači še dandanašnji, zato jim vele Hrvatje po
pravici: „krajači", to je po naše kradljivci ali tatovi.
(Rokodelska burka.)
38. Kristus in sv. Peter sta prišla h kovaču in ga
prosila za malo kruha, ker sta bila lačna. Kovačica
pa se je zadrla: Za take vlačugarje kakor sta vidva,
nemarno nič kruha. Kovačevi stari materi pa se je milo
storilo, da bi morala iti lačna dalje, in je jima dala to,
kar je dobila od gospodinje zase: kos kruha in skledico
mleka. Kristus in sv. Peter sta pojedla kruh in mleko,
potem pa je Kristus prijel staro kovačevo mater in jo
vrgel v ogenj. Sam pa se je usedel in začel goniti
meh. Dolgo mu ga ni bilo treba goniti, ker je kovačeva
mati prav kmalu skočila iz žrjavice, ali ne- več stara
in nagrbančena, ampak mlada in lepa, kakor je bila
takrat, ko je šla k poroki. Kristus posvari kovača, da
naj nikar ne dela tega, kar je njega videl, in odide s
sv. Petrom dalje. Kovač pa veli: Taka postava se mi
ne zdi pravična, da bi imel človek mlado in lepo mater,
poleg nje pa staro in grdo ženo. Brž zgrabi babo in
jo vrže v ogenj. Kakor je videl Kristusa, se je usedel
in začel goniti meh. Gonil ga je dolgo, da mu je tekel
35 3*