Natalija VREČER• Senegačnik, Jurij, Drobnjak, Borut, Otič Marta (2003). Živim v Sloveniji. Geografija <strong>za</strong> 8. razred osnovnešole. Geografija <strong>za</strong> 9. razred devetletke osnovne šole. Ljubljana: Modrijan.V analiziranih osnovnošolskih učbenikih <strong>za</strong> predmet geografija raznolikost kot vrednota ni predstavljenav ustrezni meri. Manjš<strong>in</strong>e so vanje vključene v manjši meri, glavna pozornost je namenjena več<strong>in</strong>i. Čepa so manjš<strong>in</strong>e že omenjene, sta to v glavnem ustavni manjš<strong>in</strong>i: italijanska <strong>in</strong> madžarska. Položaj je gledevključevanja manjš<strong>in</strong> podoben kot v učnih načrtih <strong>za</strong> geografijo. Redko so omenjeni Romi, še redkejepa etnične skup<strong>in</strong>e iz republik nekdanje Jugoslavije, ne glede na to, da so njihovi predstavniki še precejštevilčnejši kot predstavniki obeh ustavnih manjš<strong>in</strong>. Če pa so (ustavne <strong>in</strong> neustavne) manjš<strong>in</strong>e že omenjene,so le na kratko, kar pa onemogoča učencem, da bi razumeli njihov položaj <strong>in</strong> dopr<strong>in</strong>os k družbi.Prvi pogoj <strong>za</strong> doseganje razumevanja je namreč empatija, <strong>za</strong> njeno doseganje pa bi udeleženci izobraževalnegaprocesa potrebovali več <strong>in</strong>formacij o predstavnikih manjš<strong>in</strong> oz. marg<strong>in</strong>aliziranih skup<strong>in</strong>. Česo manjš<strong>in</strong>e <strong>in</strong> druge marg<strong>in</strong>alizirane skup<strong>in</strong>e omenjene le v enem ali dveh stavkih, to ne <strong>za</strong>dostuje,da učenci do njih razvijejo empatijo, saj <strong>za</strong> razumevanje njihovega položaja potrebujejo več <strong>in</strong>formacij.Pomembno bi bilo omeniti tudi stigmati<strong>za</strong>cijo priseljencev v Sloveniji. »Socialna stigmati<strong>za</strong>cija, ksenofobija<strong>in</strong> stereotipen odnos so močni negativni dejavniki, ki vplivajo na (re)sociali<strong>za</strong>cijo <strong>in</strong> imajo močanvpliv na otroka« (Lukšič Hac<strong>in</strong> 2010: 43).Šola pa ni ed<strong>in</strong>a, ki reproducira stigmati<strong>za</strong>cijo priseljencev. »Stigmati<strong>za</strong>cijo promovirajo mediji, sovražnigovor politikov <strong>in</strong> nacionalistični diskurz, znotraj katerih multikulturalizem <strong>in</strong> multikulturni dialogše nista bila sprejeta kot pozitivni vrednoti« (Milharčič Hladnik 2010: 28).Slikovni material v učbenikih občasno utrjuje stereotipno podobo določenih kultur oz. regij. Takoso npr. v učbeniku <strong>za</strong> 7. razred devetletne osnovne šole (Senegačnik, Drobnjak 2003) pri predstavitvi geografskihenot Evrope na str. 25 predstavljene fotografije pokraj<strong>in</strong>e Severne, Zahodne, Srednje, Vzhodne<strong>in</strong> Južne Evrope, zraven pa je še fotografija Jugovzhodne Evrope. Na njej so prika<strong>za</strong>ne demonstracijena Kosovu, kar podarja konfliktnost na tem delu Evrope, čeprav je ta značilna tudi <strong>za</strong> nekatera drugaevropska območja. Konfliktnost Jugovzhodne Evrope je poudarjena tudi na dveh drugih fotografijah, kiprav tako predstavljata demonstracije Albancev na Kosovu v 90. letih prejšnjega stoletja. Utrjuje se torejpodoba o Jugovzhodni Evropi kot konfliktnem območju, njene geografske lepote pa tako ne pridejov ospredje. Althusser (2000 v Čepič, Vogr<strong>in</strong>čič 2003: 314) meni, da učbeniki predstavljajo »predpisanoberilo šole« <strong>in</strong> »ideološki aparat države številka ena«, saj je šola že per def<strong>in</strong>itionem mehanizem družbenemoči. Tudi umestitev Slovenije je ideološko predstavljena, saj je predstavljena kot del Srednje, ne pa tudiJugovzhodne Evrope. Tako pri umestitvi Slovenije v 7. razredu devetletne osnovne šole (Senegačnik,Drobnjak 2003) ni poudarjena njena zgodov<strong>in</strong>ska <strong>in</strong> kulturna vez z narodi nekdanje Jugoslavije <strong>in</strong> jeto na kratko opisano šele v učbeniku <strong>za</strong> 9. razred devetletne osnovne šole (Senegačnik, Drobnjak, Otič2003). O tem bi bilo treba učence poučiti že v 7. razredu, da se pri njih ne bi <strong>za</strong>sidrala podoba, da Slovenijani zgodov<strong>in</strong>sko pove<strong>za</strong>na z Jugovzhodno Evropo ali da celo ni njen del.Poleg tega je v učbeniku <strong>za</strong> 7. razred površno <strong>in</strong> napačno naveden vzrok <strong>za</strong> trenja v JugovzhodniEvropi. In sicer je <strong>za</strong>pisano: »Balkanski polotok je pravi mo<strong>za</strong>ik različnih narodov, jezikov, kultur <strong>in</strong> verstev.Zaradi njihove pomešanosti prihaja do različnih trenj« (Senegačnik, Drobnjak 2003: 33). V svetuimamo številna območja, kjer brez večjih konfliktov skupaj živijo različni narodi <strong>in</strong> kulture; sama pomešanostkultur še ni vzrok <strong>za</strong> konflikte. Treba bi bilo omeniti vsaj to, da pogosto prihaja do konfliktov, kadarni ustreznih politik multikulturalizma ali npr. kadar politiki etnično pripadnost prebivalstva izrabljajo<strong>za</strong> svoje ideološke cilje, kar je bilo še zlasti značilno <strong>za</strong> območje Jugovzhodne Evrope. Iz <strong>za</strong>pisanega vučbeniku lahko učenci usvojijo etnocentrično perspektivo, da je Slovenija nekaj večvrednega od JugovzhodneEvrope, da s to regijo nima nič skupnega. Etnocentrično deluje tudi uporaba nekaterih slabšalnihizrazov <strong>za</strong> ljudstva, <strong>za</strong>to so marg<strong>in</strong>alizirane skup<strong>in</strong>e (manjš<strong>in</strong>e) večkrat neustrezno predstavljene.Pejorativna imena <strong>za</strong> ljudstva se pojavljajo zlasti v poglavju o Afriki, kljub temu da antropologi v <strong>za</strong>dnjihdesetletjih poudarjajo, da niso primerna, kot npr. Bušmani ali Grmičarji <strong>in</strong> Hotentoti (pravilno <strong>za</strong> oboje:Khoisan) ter Pigmejci (pravilno: Baka, M'Baka ali Mbuti) (glej Društvo Afriški center 2010). Tudi izraz av-54
Vključenost vseb<strong>in</strong> večkulturnega izobraževanja v učne načrte <strong>in</strong> učbenike <strong>za</strong> predmet geografijastralski aborig<strong>in</strong>i bi bilo treba <strong>za</strong>menjati z avstralskimi staroselci. V učbeniku avtorjev Kolenc Kolnik idr.(2004) se uporablja izraz pleme namesto ljudstvo. Tudi namesto izra<strong>za</strong> Eskimi, ki ima pejorativen pomen,se vedno bolj uporablja izraz Inuiti. Namesto izra<strong>za</strong> Indijanci uporabljamo izraz ameriški staroselci. Indijanceje tako poimenoval Kolumb, ki je mislil, da je odkril Indijo namesto Amerike. Če bi bila v učbenikihpojasnjena navedena ustreznejša poimenovanja ljudstev, bi avtorji opozorili tudi na to, da je znanjepogosto (kulturno) pristransko <strong>in</strong> bi učence opozorili na socialno konstrukcijo znanja, tako pa učbenikisnov v glavnem podajajo kot »objektivno resnico«. Učenci v učbenikih spoznajo nekaj vseb<strong>in</strong>, pove<strong>za</strong>nihz drugimi narodi, kulturami <strong>in</strong> ljudstvi, vendar pa imajo ob uporabi slabšalnih izrazov <strong>za</strong> ljudstva <strong>in</strong><strong>za</strong>radi premalo <strong>in</strong>formacij o njih le malo možnosti <strong>za</strong> razvoj empatije kot najpomembnejše medkulturnekompetence. Pomanjkanje razumevanja oz. premalo <strong>in</strong>formacij, ki ne omogočajo razvoja empatije, jenpr. značilno <strong>za</strong> učbenik avtorjev Kolenc Kolnik idr. (2004: 61), ko pišejo o ameriških staroselcih <strong>in</strong> Inuitih.Naj ilustriram s citatom: »Tako Indijanci kot Eskimi pa se v sodobnem ameriškem nač<strong>in</strong>u življenja kljubdržavni podpori <strong>in</strong> <strong>za</strong>ščiti ne znajdejo prav dobro«. Stavek, ki spregleda stoletja diskrim<strong>in</strong>acij, nakazujena to, da so sami krivi, da se ne znajdejo, država pa nudi vso ustrezno pomoč. Treba bi bilo vsaj pojasniti,<strong>za</strong>kaj se ne znajdejo oz. kakšne možnosti sploh imajo <strong>za</strong> to. Tudi razvoj drugih medkulturnih kompetenc,kot so npr. spoštovanje drugih kultur, upoštevanje vrednot drugih kultur, odprtost, fleksibilnost itd. jeomogočen zgolj v manjši meri.V nekaterih učbenikih je govor o rasah (Senegačnik, Drobnjak 2005) <strong>in</strong> rasnih drobcih (Kolenc Kolnikidr. 2004). Rasa je <strong>za</strong>starel <strong>in</strong> škodljiv term<strong>in</strong>, ki se ga je treba izogibati, govorimo lahko kvečjemu orasizmu.Slikovni material v učbeniku <strong>za</strong> 6. razred devetletne osnovne šole v podpoglavju o življenju v polarnempasu utrjuje stereotip, da Inuiti (v učbeniku imenovani Eskimi) še vedno poleti živijo v šotorih izživalskih kož <strong>in</strong> pozimi v iglujih. Na straneh 63 <strong>in</strong> 64 so na prvi sliki Inuiti s šotorom, na drugi pa z iglujem,čeprav je v besedilu pojasnjeno, da danes živijo v sodobnih hišah. Slikovni material v poglavju o Afriki(Kolenc Kolnik idr. 2004) se osredotoča v glavnem na <strong>za</strong> Afriko značilne probleme, njegov uč<strong>in</strong>ek pa ješe večji, ker se nekatere slike ponovijo.ANALIZA INTERNEGA GRADIVA ZA GEOGRAFIJO VOSNOVNI ŠOLI ZA ODRASLEPredstavniki ljudskih univerz, kjer izvajajo osnovnošolsko izobraževanje <strong>za</strong> odrasle, so povedali, da učitelj<strong>in</strong>a ljudskih univer<strong>za</strong>h vseb<strong>in</strong>e <strong>za</strong> osnovnošolske otroke prilagodijo, določene vseb<strong>in</strong>e preletijo boljna hitro, določene pa obravnavajo poglobljeno. Več<strong>in</strong>a učiteljev <strong>za</strong> odrasle uporablja osnovnošolskeučbenike, na <strong>za</strong>četku šolskega leta pa gradivo odraslim prilagodijo tako, da <strong>za</strong>nje pripravijo <strong>in</strong>terno gradivo.Ker je to gradivo <strong>in</strong>ternega značaja, nam ga več<strong>in</strong>a ljudskih univerz ni želela posredovati. Internogradivo <strong>za</strong> geografijo <strong>za</strong> osnovno šolo <strong>za</strong> odrasle sta nam bili pripravljeni posredovati zgolj dve ljudskiuniverzi iz različnih slovenskih krajev. Ker je gradivo <strong>in</strong>ternega značaja, ne bom posredovala podatkov onjegovih avtorjih <strong>in</strong> organi<strong>za</strong>cijah, kjer avtorja poučujeta. Oba avtorja sta profesorja geografije, ki poučujetav osnovni šoli <strong>za</strong> odrasle <strong>in</strong> imata s tovrstnim poučevanjem večletne izkušnje.Značilnosti navedenega gradiva so, da je v nasprotju z učbeniki <strong>za</strong> osnovnošolske otroke, ki morajobiti recenzirani, to gradivo nerecenzirano. Naslednja značilnost analiziranega <strong>in</strong>ternega gradiva <strong>za</strong> odrasleje, da je precej kratko. Najkrajše <strong>in</strong>terno gradivo ima 10, najdaljše pa 27 strani. Interno gradivo <strong>za</strong>geografijo je bilo <strong>za</strong> 7., 8. <strong>in</strong> 9. razred osnovne šole <strong>za</strong> odrasle.Za <strong>in</strong>terno gradivo <strong>za</strong> osnovno šolo <strong>za</strong> odrasle <strong>za</strong> predmet geografija je značilno, da se v njem ponovijonekateri slabšalni izrazi <strong>za</strong> ljudstva (npr. pleme <strong>in</strong> žaljiva imena ljudstev, kot npr. Bušmani, Hotentoti,avstralski aborig<strong>in</strong>i, Indijanci itd.). Prav tako se podobno kot v učbenikih pojavlja <strong>za</strong>starel izraz rasa. Nekajempatije se <strong>za</strong>čuti v odnosu do ameriških <strong>in</strong> avstralskih staroselcev ter črncev, ki so živeli v aparthei-55
- Page 1 and 2:
36 2012Inštitut za slovensko izsel
- Page 3 and 4:
36 • 2012IzdajaInštitut za slove
- Page 5 and 6: VSEBINA / CONTENTSTEMATSKI SKLOP /
- Page 7: T E M A T S K I S K L O PMigration
- Page 10 and 11: Mirjam MILHARČIČ HLADNIKdo vedno
- Page 12 and 13: Mirjam MILHARČIČ HLADNIKZame je b
- Page 14 and 15: Mirjam MILHARČIČ HLADNIKres zarad
- Page 16 and 17: Mirjam MILHARČIČ HLADNIKMoj razis
- Page 18 and 19: Mirjam MILHARČIČ HLADNIKVsi smo v
- Page 20 and 21: Mirjam MILHARČIČ HLADNIKPajnik, M
- Page 22 and 23: Olga DEČMAN DOBRNJIČ, Milan PAGON
- Page 24 and 25: Olga DEČMAN DOBRNJIČ, Milan PAGON
- Page 26 and 27: Olga DEČMAN DOBRNJIČ, Milan PAGON
- Page 28 and 29: Olga DEČMAN DOBRNJIČ, Milan PAGON
- Page 30 and 31: Olga DEČMAN DOBRNJIČ, Milan PAGON
- Page 32 and 33: Olga DEČMAN DOBRNJIČ, Milan PAGON
- Page 34 and 35: Olga DEČMAN DOBRNJIČ, Milan PAGON
- Page 36 and 37: Mitja SARDOČENGAGEMENT WITH DIVERS
- Page 38 and 39: Mitja SARDOČPart of the difficulty
- Page 40 and 41: Mitja SARDOČsion and would advance
- Page 42 and 43: Mitja SARDOČexposure of students t
- Page 44 and 45: Mitja SARDOČNext, the idea of an e
- Page 46 and 47: Mitja SARDOČGaleotti, Anna Elisabe
- Page 49 and 50: VKLJUČENOST VSEBIN VEČKULTURNEGAI
- Page 51 and 52: Vključenost vsebin večkulturnega
- Page 53 and 54: Vključenost vsebin večkulturnega
- Page 55: Vključenost vsebin večkulturnega
- Page 59: Vključenost vsebin večkulturnega
- Page 62 and 63: Irena LESAR, Ivana ČANČAR, Anita
- Page 64 and 65: Irena LESAR, Ivana ČANČAR, Anita
- Page 66 and 67: Irena LESAR, Ivana ČANČAR, Anita
- Page 68 and 69: Irena LESAR, Ivana ČANČAR, Anita
- Page 70 and 71: Irena LESAR, Ivana ČANČAR, Anita
- Page 72 and 73: Irena LESAR, Ivana ČANČAR, Anita
- Page 74 and 75: Irena LESAR, Ivana ČANČAR, Anita
- Page 76 and 77: Marijanca Ajša VIŽINTINUVOD 1Za
- Page 78 and 79: Marijanca Ajša VIŽINTINrij, ki ne
- Page 80 and 81: Marijanca Ajša VIŽINTINV številn
- Page 82 and 83: Marijanca Ajša VIŽINTINstora z en
- Page 84 and 85: Marijanca Ajša VIŽINTIN272) pouda
- Page 86 and 87: Marijanca Ajša VIŽINTINHuddleston
- Page 89: R A Z P R A V E I N Č L A N K IE S
- Page 92 and 93: Drago KOSslovenske muslimanske skup
- Page 94 and 95: Drago KOSna javno in zasebno sfero,
- Page 96 and 97: Drago KOSseveda ni mogoče izogniti
- Page 98 and 99: Drago KOSin fizičnih sporočil, ki
- Page 100 and 101: Drago KOSskih cerkva. V predstavlje
- Page 102 and 103: Drago KOSSmrke, Marjan, Hafner-Fink
- Page 104 and 105: Špela KALČIĆINTRODUCTIONWest Afr
- Page 106 and 107:
Špela KALČIĆsues. While some hav
- Page 108 and 109:
Špela KALČIĆlost my job. Next ye
- Page 110 and 111:
Špela KALČIĆin temporary jobs in
- Page 112 and 113:
Špela KALČIĆtions. The mobility
- Page 114 and 115:
Špela KALČIĆlimits the possibili
- Page 116 and 117:
Špela KALČIĆethnic transnational
- Page 118 and 119:
Špela KALČIĆCasado-Diáz, María
- Page 121 and 122:
LIVEABOARDS IN THE MEDITERRANEAN: L
- Page 123 and 124:
Liveaboards in the Mediterranean: L
- Page 125 and 126:
Liveaboards in the Mediterranean: L
- Page 127 and 128:
Liveaboards in the Mediterranean: L
- Page 129 and 130:
Liveaboards in the Mediterranean: L
- Page 131 and 132:
Liveaboards in the Mediterranean: L
- Page 133 and 134:
DIPLOMAT KOT AKTER IN OBJEKT MIGRAC
- Page 135 and 136:
Diplomat kot akter in objekt migrac
- Page 137 and 138:
Diplomat kot akter in objekt migrac
- Page 139 and 140:
Diplomat kot akter in objekt migrac
- Page 141 and 142:
Diplomat kot akter in objekt migrac
- Page 143:
Diplomat kot akter in objekt migrac
- Page 146 and 147:
Marko KLAVORAali Edina Mujčina, 2
- Page 148 and 149:
Marko KLAVORAKo sem pisal prispevek
- Page 150 and 151:
Marko KLAVORASAŠO: Oboje. Nekateri
- Page 152 and 153:
Marko KLAVORAonalizem, vse to so me
- Page 154 and 155:
Marko KLAVORAosebno, je rekel: »Ni
- Page 156 and 157:
Marko KLAVORAsangvinis. 17 Ko jih b
- Page 159 and 160:
DUNAJČANKA V LJUBLJANI: MEDKULTURN
- Page 161 and 162:
Dunajčanka v Ljubljani: Medkulturn
- Page 163 and 164:
Dunajčanka v Ljubljani: Medkulturn
- Page 165 and 166:
Dunajčanka v Ljubljani: Medkulturn
- Page 167 and 168:
Dunajčanka v Ljubljani: Medkulturn
- Page 169 and 170:
Dunajčanka v Ljubljani: Medkulturn
- Page 171:
K N J I Ž N E O C E N EB O O K R E
- Page 174 and 175:
Book ReviewsSodobni bošnjaški na
- Page 176 and 177:
Book Reviewspolitičnih ceremonijah
- Page 179 and 180:
Poročilo s 17. Posveta slovenskih
- Page 181 and 182:
NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO PRISP
- Page 183 and 184:
INSTRUCTIONS TO AUTHORS PREPARINGAR
- Page 185:
36 2012Inštitut za slovensko izsel