Waldorfske novice - Pomlad 2008

More documents

Recommendations

Info

D O G O D K I Igra Danaja Koren, 10.r Uf, pa je za nami! Občutki so nepopisni; veselje, zadovoljstvo ob uspehu mislim pa,da med sošolci čutimo tudi trdnejšo povezanost. Pa pojdimo od začetka! Januarja smo dobili novo režiserko (go. Snježano Martinović) in besedilo (B. Nušić: Gospa ministrica). Ko smo se ozrli na predviden datum premiere ter debelino scenarija, smo se mnogi vprašali, ali nam bo uspelo. Sama sem bila optimistična, saj nam je tudi v osnovni šoli uspelo izpeljati kar precej zahtevne igre v še krajšem času. Vedela sem, da je za vse najbolj potrebno potrpljenje (posebej med vajo drugih na sceni),zbranost ter delovna vnema. Na vajah smo se velikokrat imeli zelo lepo.Veliko smo se smejali, jaz sem bila navdušena nad nastopom nekaterih že od vsega začetka, tudi režiserka,zelo temperamentna ženska, se mi je zdela čudovita! Velikokrat me je jezila neprisotnost sošolcev na vajah. Posebej tistih celodnevnih med vikendom. Takrat smo ugotovili, da je vsaka, še tako majhna vloga, zelo pomembna in nenadomestljiva. Škoda, ker se nekateri niso zavedali, da jih kljub njihovi majhni količini teksta močno potrebujemo. Najbrž se niso zavedali niti tega, da jih lahko zato tudi z lahkoto zamenjamo s kakšnimi bolj željnimi njihove vloge. Ko sem bila sama na "odru" se mi je zdelo krasno. Igrati z Ano in Kati je pravljica. Zakaj? Prvič: obe sta znali besedilo in posledično sta lahko zelo mislili le na igro. Drugič: na odru sem se počutila, kot bi bil že nastop. VEDNO, tudi če je bila le vaja. Pa to ne pomeni, da sem imela vedno tremo, sploh ne. Ampak čutila sem nekakšno "povezanost". Zelo dobro sta reagirali na moje besede in dejanja in mi tako zelo olajšali situacijo. Takoj sem vedela, v kakšnem tonu odgovarjati Živki, ne da bi sploh mislila na to. Moram povedati, da sem bila zadovoljna tudi s svojim kostumom.Obleka je bila lepa in v njej sem se počutila kot prava bivša ministrica. Smešen mi je bil edinole občutek spetih las. Danes (zdi se mi tako) punce nismo tako navajene spetih in urejenih frizur. Jaz pa še posebej ne. To me je malce spravljalo ob živce. Tudi maska (make-up) mi je bila všeč. In tako so se priprave zelo hitro iztekle. Zadnji dan se je pokazala resnost zelo velike večine razreda. Nekateri so se odrezali tako dobro, da tega od njih ne bi pričakovala. Pa ne zato, ker bi menila, da so nesposobni, ampak ker so pogosto kazali hladen odnos do igre. Na odru pa so vseeno zablesteli. Zelo mi je bilo žal, da nisem mogla iz publike spremljati celotne predstave. In končno ... nastopil je dan premiere. Tega dne sem se veselila in upala,da nam bo uspelo tako, kot zmoremo.V zakulisju je bilo napeto in hkrati sproščeno, smejali smo se in z ušesi spremljali dogajanje na odru.Veseli smo bili vsakega odziva publike. Režiserka je ves čas "dajala tempo"s tleskanjem, kar nam je tudi pomagalo pri boljši predstavitvi. Igra je tekla, nekateri so se na mestih, kjer so naredili napako, odlično znašli. Ko je bilo konec, smo bili zadovoljni. Bili smo ponosni, vsi smo kar žareli. Dobili smo še rožice, starši so pripravili prigrizke ... Vesela sem bila, a sta na predstavo prišli tudi moji zelo dobri prijateljici in da jima je bilo všeč. Ena mi je rekla, da se ji zdi neverjetno,da se je cel razred tako združil in odlično izpeljal tak projekt. Da njihovemu razredu ne bi nikoli uspelo kaj takega. Dala mi je misliti. Res se mi zdi,da smo si postali zelo blizu, saj smo do nekega zastavljenega cilja prišli skupaj, vsak je bil pomemben. Hvala vsem, ki so/ste nas podpirali, saj so na koncu dosegli rezultat in iz vsakega izmed nas izvlekli na plan velike potenciale, ki jih še sami nismo poznali. Živele igre in vsa skupinska dela, ki dajo vsakemu posamezniku pomembnost v svetu in projektu ter na koncu zadovoljstvo vseh, ki se nas je uspelo povezati v neuničljivo vez stkano iz veselja, obupa, jeze, sreče, humorja in na koncu velikega skupnega uspeha! 12 WALDORFSKE NOVICE, POMLAD <strong>2008</strong>
D O G O D K I Projekti 12. razreda Estera Pirnat, 12.r Dober mesec je že minil, odkar smo dijaki 12. razreda končali svoje projektne naloge in naše rezultate našega dela pokazali tudi na praktičnih predstavitvah. ■ Estera Pirnat - Trebušni ples tribal S projektom se je vsak izmed nas spopadal drugače. Nekateri so imeli težave z iskanjem literature, drugim ni šlo pisanje, tretji niso vedeli, kaj naj vsebuje njihova predstavitev … Vse pa nas je družil isti cilj: premagati težave, izpeljati to, kar smo si zadali, in uspešno dokončati svojo nalogo. Mislim, da nam je to na koncu precej dobro uspelo, še celo bolje, kot smo sprva pričakovali. Praktične predstavitve so bile za nas pravo presenečenje. Spominjam se, kako smo med predstavitvami med seboj navdušeno govorili: "Kako dobro nam gre! Sploh si nismo mislili, da bodo predstavitve tako pestro in zanimivo izpeljane." Presenečeni smo bili drug nad drugim in občudovali sposobnosti in talente svojih sošolcev, ki so v teh dneh tako blesteče prišle na dan. Kot pozitivni točki letošnjih predstavitev projektov bi omenila točnost in praktičnost. Kolikor nam je znano, smo se letos prvič uspeli precej dobro držati programa, zato do večjih časovnih zamud ni prišlo. S "praktičnostjo" pa merim predvsem na vsebino naših predstavitev. Tu smo se s sošolci poskušali držati zlatega pravila: Čim manj teorije, tem bolje. Namesto te pa smo svoji publiki poskušali pokazati čim več praktičnega in jih tako čim bolj živo seznaniti z našim ustvarjanjem. Nekaj dijakov bo svoje projektno delo predstavilo še na umetniški predstavitvi srednje šole, kamor ste vsi lepo povabljeni. S tem se naša generacija počasi poslavlja in prepušča pot zanamcem. Kaj je tisto, kar bi jim svetovali, ko si izbirajo temo vsak svoje projektne naloge? Naj izberejo temo, ki jih veseli. Naj bo čimbolj praktična in čim manj teoretična, saj jim bo to olajšalo prestavitev. Pri vsem pa naj sledijo sebi in svojim notranjim vzgibom. Tako njihova projektna naloga ne bo le nekaj, kar morajo izpeljati, temveč bo tudi priložnost za odkrivanje globin in potencialov, ki se skrivajo v vsakem izmed njih. ■ Gašper Habjanič - Stand-up komedija ■ Sara Kern - Pravljica ■ Sara Lavtižar - Koktejli WALDORFSKE NOVICE, POMLAD <strong>2008</strong> 13
Page 2 and 3: K A Z A L O Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: G O S T U J O Č E P E R O Seveda o
Page 6 and 7: V ZG O J A Hermann Koepke Dvanajsto
Page 8 and 9: ji je sedela nasproti, je bila podo
Page 10 and 11: Otrok ima predstavo o gibanju, vend
Page 14 and 15: I Z Š O L S K I H K L O P I Učenc
Page 16 and 17: UT R I N K I Jana Dagarin AKTIVA -
Page 18 and 19: S P O T I P O S V E T U Maša Vilar
Page 20 and 21: S P O T I P O S V E T U Iztok Kordi
Page 22 and 23: O E M A R I B O R Na ta dan sva z M
Page 24: Seveda se včasih poškili naokrog

Waldorfske novice - Pomlad 2008

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?