Waldorfske novice - Pomlad 2008

More documents

Recommendations

Info

G O S T U J O Č E P E R O Seveda obstaja pri vzgoji tudi element korekture, ampak le-ta ostane brezploden, če ga otrok doživlja kot temeljni napad na njegovo svojskost. To se dogaja pogosto, vendar pa se starši in učitelji tega ne zavedajo. Zgoraj omenjena zapoved stoji v ospredju tudi pri zelo nadarjenem otroku. Sedaj bi želel pozornost usmeriti predvsem na dolgočas. Neverjetno pogosto starši opazijo, da se dolgčas v šoli pojavi predvsem pri nadarjenih otrocih. To je očitno tudi v našem vprašanju. Zato se splača, da si najprej podrobneje ogledamo fenomen "dolgčasa". Kaj je dolgčas? Kdaj se pojavi in kdaj ne? Tudi v slovenščini beseda dolgčas kaže na to, da stanje temelji na določenem doživljanju časa. Čas doživljamo kot dolg, predolg, da bi se lahko še prijetno počutili. Nasprotje je nekaj takega kot kratkočasje, stanje, v katerem smo tako zelo napolnjeni z vsebino časa, z dejavnostjo ali z dogajanjem, da pri tem na čas popolnom pozabimo. Kasneje presenečeni ugotovimo, da je minilo kar nekaj časa, ki se je izmuznil naši pozornosti. Dolgčas ima torej nekaj skupnega z življenjsko intenzivnostjo oz. bolje rečeno z intenzivnostjo doživljanja. Na čas pozabimo, če stojimo polno v življenju. To pa se dogaja predvsem takrat, ko smo telesno aktivni ali pa se ukvarjamo z umetniško dejavnostjo. Pri razmišljanju se namreč distanciramo od življenja, da lahko stvari jasneje vidimo. Pri tem nismo tako zelo v življenju, temveč ga takorekoč postavimo pred nas same (kot nam že sam pojem predstava, nemško Vorstellung, tako odlično opiše), tako da ga lahko z mišljenjem dojamemo/razumemo. V zgolj pojmovnem, predstavljajočem mišljenju smo, tako gledano, manj živi. Takšno mišljenje je hladnejša dejavnost. Ta znižana intenzivnost doživljanja je predpostavka (predpogoj) za dolgčas. Seveda je lahko tudi mišljenje kratkočasno. To se zgodi takrat, ko pride življenje v predstave, ko postane mišljenje gibljivo in kreativno. To gibljivo mišljenje imenujemo fantazija. V mišljenju, polnem fantazije, je malo prostora za dolgčas. Zato so tudi umetniški procesi poživljajoči. V waldorfski pedagogiki je umetniško delo vse kaj več kot le slikanje, risanje, muziciranje, ročna dela, ples. Vsaka učna ura bi morala biti umetniško zasnovana. To pomeni: pouk mora biti blizu življenju. V enaki meri se mora dotikati in inspirirati tako dejanja (početje) kot čutenje in mišljenje. Mnenje, da lahko pri zelo nadarjenem otroku njegov dolgčas preženemo s tem, da mu damo še več intelektualne hrane, še več dejstev in informacij, je seveda v večini primerov napačno. Vzgojitelj naj prej razmisli o tem, kako bo takšnemu otroku pomagal priti do barv, veselja, svežine in gibanja, skratka do večje intenzivnosti v doživljanju. Zelo velik je nesporazum, da so učni procesi čisto intelektualna zadeva. Pri učenju ne gre samo za to, da sprejemamo znanje, temveč in predvsem za to, da to znanje prebavimo. Naša najgloblja znanja si nikakor ne pridobimo z zavestno intelektualnimi procesi. Ko ste bili stari še ne dobra tri leta, ste že obvladali eno od najbolj kompliciranih struktur, kar se jih še sploh boste učili: materni jezik. Poskušajte se malo spomniti na tisto učenje. Zaman! Prav tako se prav malo spomnimo, kako smo takrat zavestno usvajali učne vsebine. To se sploh ni dogajalo na intelektualnem nivoju. Maternega jezika smo se učili tako, da so se naši govorni organi do neke mere vraščali v jezik. Celo zelo težke strukture, kot recimo uporaba dvojine ali pa instrumentala (6. sklon op.p.), ki pri meni osebno zahtevata veliko napora, ( delata velike težave) vam v otroštvu skorajda nista povzročala težav. Te strukture znate prej zaradi čutenja kot pa zaradi intelektualnega razumevanja. Tudi učenci, ki pri pouku slabo obvladajo slovensko slovnico, bodo svoj materni jezik večinoma pravilno izgovarjali in pisali. Mali otrok se ne uči samo jezika, temveč se uči preprosto tako, da se vživi v stvari oz. situacije. Otroški govorni orgnizem se takorekoč vrašča v jezik. To nima skoraj nobene zveze z intelektualnim učenjem. Zaradi tega je naučeno tudi globlje zasidrano. Otrok mora ob učenju tudi doživljati. Zaradi tega je tako zelo pomembno vzdušje, emocionalno ozadje, tako pri pouku, kot tudi doma. Če mora otrok pri nekem predmetu kar naprej doživljati poraze ali pa občuti vzdušje iz bilokakšnih razlogov neprijetno, potem tega predmeta verjetno ne bo maral in temu primerni bodo tudi njegovi dosežki. Nasprotno pa se otrok rad poveže z učnimi vsebinami, ki jih učitelj podaja v prijetni in prijateljski klimi. Nazaj k vprašanju. Intelektualno nadarjenemu otroku moramo po eni strani dati priznanje in ga hvaliti. S tem ustvarimo pozitivno vzdušje, ki je pomembno pri vsakem učenju. Po drugi strani pa moramo spoznati, da je dolgčas povezan s tem, da otrok učno snov sicer hitro razume, ne more pa se tako zlahka v njo vživeti. Zato je naša druga naloga ta, da otroku pomagamo k intenzivnejšemu doživljanju. To pa naredimo najboljše tako, da poživljamo in oživljamo naš lasten odnos do učne snovi, ja, do življenja in do sveta nasploh. Kajti, tako se namreč glasi mogoče najpomembnejše pedagoško načelo – vzgoja je v prvi liniji samovzgoja. prevod: Staša Petrovič 4 WALDORFSKE NOVICE, POMLAD 2008
PO R O Č I L O Iztok Kordiš Poročilo o finančnem poslovanju Waldorfske šole Ljubljana v letu 2007 Zavod Waldorfska šola Ljubljana sestavljajo naslednje enote: vrtec, osnovna šola, srednja šola, enota otrok s posebnimi potrebami, glasbena šola in organizacijska enota Maribor. Sredstva za delo pridobivamo iz sredstev državnega proračuna, proračuna lokalnih skupnosti, iz šolnin, prispevkov staršev otrok, učencev in dijakov, prispevkov ustanovitelja, s prodajo storitev ali blaga, z donacijami, zapuščinami, prispevkov sponzorjev in iz drugih virov. Medtem, ko je financiranje vrtca in osnovne šole (tako matične kot OE Maribor) dokaj dobro urejeno, imamo že vrsto let težave pri financiranju drugih enot. lanskega leta ni več potrebno plačevati najemnine za prostore srednje šole, februarja letos smo zaključili z vpisom glasbene šole v razvid, vpis programa z nižjim izobrazbenim standardom pa je v zaključni fazi. Letošnji marec je bil tudi zelo radodaren, saj smo za izgradnjo nove telovadnice prejeli kar 210.000 Eurov donacij (Supernova 200.000 in 10.000), za kar se obema donatorjema lepo zahvaljujemo. Pogovori z mestno občino tudi lepo napredujejo in vse kaže, da bomo lahko z adaptacijo prizidka Streliške 12a (telovadnica in 8 učilnic) ter ureditvijo podstrešja na Streliški 12 in 12a začeli že letos. Držite pesti. Prihodki Prihodki iz sredstev javnih financ 1.579.774 Prihodki staršev za šolnine in prehrano 596.840 Prihodki staršev za ŠVN, šp.d. in eksk. 55.800 Drugi prihodki 148.725 Skupaj 2.381.139 Tako je bilo tudi lansko leto veliko sil usmerjenih v izboljšanje tega stanja. Predvsem je kritičen položaj glasbene šole in programa otrok s posebnimi potrebami z nižjim izobrazbenim standardom, kjer si že nekaj let prizadevamo pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Oba programa smo lani verificirali, postopki za vpis v razvid izvajalcev vzgojno izobraževalnih programov, pa so se zavlekli, tako da pogodb o financiranju lani še nismo mogli podpisati. Nekaj let se že ukvarjamo tudi s problemom izboljšanja financiranja srednje šole. Tu smo razvrščeni v program splošnih gimnazij, vendar se po organizacijsko izvedbeni plati naš program razlikuje od tega programa in je zaradi tega tudi dražji, tako da dodeljenih 85% povprečnih stroškov za nas pomeni le pokrivanje cca 60% dejanskih stroškov. Zato smo si prizadevali, da bi se uvrstili v drugo kategorijo. Po stroških so nam najbližje športne gimnazije, trajna rešitev pa bi bila seveda uvedba nove kategorije - šole s posebnimi pedagoškimi načeli. To je trenutno tudi najbolj verjetna rešitev in upamo, da bo čim prej tudi uresničena. Od drugih aktivnosti je treba omeniti tradicionalni božični semenj in jesenski koncert, ki sta bila tudi lani dobro obiskana in uspešna. Z izkupičkom semnja smo kupili rabljen koncertni klavir. Poleg tega smo uredili naravoslovno učilnico in adaptirali šest razredov, kjer je bilo treba zamenjati električno napeljavo in zaščititi parket. Kljub temu, da nam v lanskem letu še vedno ni uspelo izboljšati sistemskega vira financiranja vseh enot, ki je pogoj za dokončno zagotovitev polnih plač učiteljev, pa se večletno delo počasi obrestuje in tako nam od konca Odhodki Stroški dela in povr. str. v zvezi z delom 1.634.453 Mat.str. in str. storitev 623.886 ŠVN, ekskurzije in šp.d. 55.733 Amortizacija in drugi odhodki 66.647 Skupaj 2.380.719 Podrobno finančno poročilo je sprejel svet zavoda na svoji seji 26.2.2008 WALDORFSKE NOVICE, POMLAD 2008 5
Page 2 and 3: K A Z A L O Waldorfske novice Časo
Page 6 and 7: V ZG O J A Hermann Koepke Dvanajsto
Page 8 and 9: ji je sedela nasproti, je bila podo
Page 10 and 11: Otrok ima predstavo o gibanju, vend
Page 12 and 13: D O G O D K I Igra Danaja Koren, 10
Page 14 and 15: I Z Š O L S K I H K L O P I Učenc
Page 16 and 17: UT R I N K I Jana Dagarin AKTIVA -
Page 18 and 19: S P O T I P O S V E T U Maša Vilar
Page 20 and 21: S P O T I P O S V E T U Iztok Kordi
Page 22 and 23: O E M A R I B O R Na ta dan sva z M
Page 24: Seveda se včasih poškili naokrog

Waldorfske novice - Pomlad 2008

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?