Waldorfske novice - Pomlad 2008

More documents

Recommendations

Info

V ZG O J A Hermann Koepke Dvanajsto leto življenja, vstop v puberteto 9. del Nenavaden pogled "Gottfried, kje je tvoja naloga?" Stal je pred učiteljico. "Ne vem, nisem znal, včeraj sem bil cel dan v šoli." "Gottfried!" Susanne je njegovo ime izgovorila z vsem poudarkom. Gottfried je pokimal. Z vsem se je strinjal, če bi le smel na svoje mesto. Zgornji in spodnji deli črk so bili napisani tako skupaj, da se je pisava razmazala. Pokimal je. "Jutri, na vsak način, Gottfried!" "Ja, jutri!" Obljubil je vse. Razumel je, kaj mora narediti. Končno je smel na svoje mesto. "Gottfried, kje so naloge?" Kdor ga je tako nagovoril, je gotovo njegova učiteljica. Tretjega jutra je bilo isto. "Ne vem, imeli smo pouk…ne, včeraj ne…jaz, jaz…" Videl je učiteljičin razočarani obraz. Bilo mu je žal. Želel si je, da bi lahko kaj spremenil. Susanne si je zapisala. Svoj dnevnik je vedno nosila s seboj. Tokrat mu je bilo posebej nerodno, saj je stal ob njem in videl, kako si zapisuje. Sošolcem se je moral zdeti smešen: njegov bledi obraz, pogled, usmerjen v tla, tanka postava v preširokih hlačah in k temu petelinova frizura. Ko je učiteljica vse zapisala, mu je rekla, da mora nujno govoriti z njegovimi starši. Vrnil se je na svoje mesto. Pogledal je k prijateljici, ki se je živahno pogovarjala s sošolko. Vesel je bil. Najbrž ga sploh ni opazila, da je stal spredaj pri učiteljici. Susanne je mučilo vprašanje, kako naj najde pot do tega fanta. Nemalo skrbi ji je povzročal, saj se je tako malo učil. Vedno, ko je z njim govorila, ji je ostal vtis, kako neartikulirano fant govori. Kljub številnim govornim vajam je govoril skoraj brez soglasnikov; po drugi strani je bil najglasnejši, kadar je bilo kje kakšno tuljenje. Nič manj nesrečna ni bila mama, ko je se je pogovarjala s Susanne. Komaj kaj si je pustil reči, umikal se je v svojo sobo in poslušal glasbo. Najbolj jo je skrbelo, da toliko pokadi. Tudi drugi učitelji so se pritožili, predvsem učitelji tujih jezikov. Težko ga je pripraviti, da bi govoril, njegovo branje je jecljanje. Nareki so prepolni napak in njegov besedni zaklad je minimalen. Njegov spomin naj bi bil kot sito. Susanne je iskala nekaj, v čemer je Gottfried dober in kjer bi si zaslužil priznanje. Naletela je na njegovo prikrito melanholijo, četudi je imel sangviničen temperament. V tem fantu mora biti želja po tem, da se prilagodi razredni skupnosti in najde priznanje za svoje delo … Odločila se je za obisk na domu in se nekega večera odpravila na pot. Težak pogovor Oče je zložil časopis in ji ponudil stol, medtem ko se je mama še prepričala, da otroci zares spijo. Vprašal jo je, kaj bo pila, predal njeno željo mami in ob cigareti prisluhnil njenemu zaskrbljenemu poročilu o delu v šoli. "Vem, da mu ne kaže dobro. Doma uboga le mene, žena mu ne sme nič reči. Toda sprašujem se, če ni to le prehodna faza, ki s seboj prinaša določene spremembe, na katere ste pokazali na zadnjem starševskem večeru." Susanne je odlašala. Če bi odgovorila pritrdilno, še ne bi rešila problema. Gottfried je bil najstarejši v razredu, star je že trinajst let in se je s svojo držo ločil od razreda. "Del težav spada k puberteti, toda jasno moramo videti, da je v neuravnoteženem položaju, da s svojimi močmi ne pride daleč. V mojih očeh je resnično ogrožen." Očetu ta odgovor ni bil po volji, žena ga je zaskrbljeno gledala. 6 WALDORFSKE NOVICE, POMLAD <strong>2008</strong>
"Ne vem, kaj naj bi storili, poslali smo ga v drugačno šolo in zdaj smo v zavoženi situaciji, kjer se mi zdi, da tudi vi ne veste, kako naprej." "Jasno nam mora biti, kaj hočemo," je poudaril oče. "Težave so zaradi tega, ker oba z ženo delava, žena le polovično, nobeden od naju ne more sedeti z njim." "Zakaj mu gre pravzaprav tako težko?" je medtem vprašala Susanne. "To bi tudi midva rada vedela, zato pa sedimo skupaj. To bi rada slišala od vas in tudi to, kaj naj storimo!" "Imate globok odnos s svojim sinom?" je poizvedovala Susanne, ko se je najprej obrnila k očetu. "Seveda, imam odnos z njim. Sem edini, ki ga uboga, ampak ne vedno. Kaj pomeni odnos? Prej je bilo bolje, zdaj tudi mene noče poslušati. Ne vpraša me, nikoli mi ne govori o svojih težavah, razen če potrebuje denar, pride k meni, in to kar pogosto." "Vam zaupa, se kdaj pogovarjata?" je vrtala naprej Susanne. "Na to lahko odgovoriš ti," se je obrnil oče k ženi, ki je nesrečna sedela za mizo. "Kot rečeno, od mene noče nič slišati." "Temu, kar se tu in tam zgodi, ne moremo reči pogovori. Ko pride, pojé in gre v svojo sobo. Mami, kje je to in ono? Če česa ne najde, preklinja in v zadnjem času vzame vse brez vprašanja, tudi cigarete mojega moža." "Se vam zdi to grozno, da kadi? Tudi drugi fantje v njegovih letih kadijo. Jaz sem strasten kadilec, odkar sem poročen; tudi moja žena kadi, a veliko manj od mene." Susanne ni hotela obrzdati konja pri repu. "Kajenje je v prvi vrsti simptom, ni pa vzrok, zaradi česar je Gottfried pristal v slepi ulici." "In kaj je razlog? Kaj je potem razlog?" Oče je pričakujoče gledal Susanne. "Kako vi to vidite?" se je Susanne obrnila k ženi. Mama je zmajala z glavo. "Ne vem, ampak vidim, da Gottfried v tem trenutku nima izhoda. Ne vem, kam to pelje. Zaprl se je vase. Pride le kadar kaj potrebuje." Starša sta molčala. Kajenje, glasba in klovnovstvo, to je bilo za Susanne beg iz realnosti, imela je vtis, da Gottfried čaka, da bi ga kdo poiskal. "Imate vi odnos z najinim sinom?" se je pozanimala mama. Susanne je opazila, da ne sme sedeti na preveč vzvišenem konju. "Borim se za odnos, toda ne morem reči, da ga imam," je bil njen odgovor. "Ima v razredu prijatelje?" Oče je želel dobiti oporno točko. Susanne je odkimala. V razredu ga dobro prenašajo, posebnih prijateljev pa nima. Pozanimala se je, kako se razume z brati in sestrami. "Ko je bil še majhen, se je želel le igrati z brati in sestrami. Tudi to je bila pomoč, saj sem poleg gospodinjstva hodila še v službo. Ko pa je moral pospraviti kuhinjsko mizo, se je umaknil. Sama sem hitreje naredila in bolje. Pogosto mi je bil pri delu pod nogami. In danes nič več ne pomaga. Za delo je tu mama! Tako ali tako je raztresen." "Vendarle je bilo včasih lažje. Od mene jih je dobil nekaj okoli ušes, če ni bil v redu." "Toda tega sedaj ne potrebuje!" ga je prekinila mama. "Zdaj ne, prej pa je!" je vztrajal oče pri svojem. Potem je priznal, da je sin postal prav neznosen, ko mu drsi iz rok. Starša sta veliko pripovedovala o preteklosti in sta bila osorna. Susanne je dobila živo sliko o Gottfriedovem domu. Kako bi bil Gottfried sprejet, če je mamo, ko se je vrnila z dela, čakalo še gospodinjstvo. Če je potem Gottfried, ki je nepotrebno postopal okoli, igral le vlogo strelovoda? Susanne je dobro videla, da v tem večeru ne more nič doseči. Želela si je govoriti s Henriette in slišati njen nasvet. Ko je povedala, da odhaja, sta bila starša mogoče celo malo razočarana. Da tudi sama nista poznala poti, temu nista oporekala. "Gotovo je pomembno, da nadzirate njegovo domače delo," je rekla Susanne, "jaz pa se bom potrudila, da bom sproti pisala v zvezek, da boste razumeli, kaj mora narediti. Toda to še ne bo dovolj. Poiskala bom še druge možnosti, da bi mu pomagala. Potem se bomo spet srečali." Oče se je ob slovesu potegnil nazaj. Nekaj se je dogajalo v njem in Susanne ni bilo težko uganiti, da ni bil zadovoljen s šolo. Svoboda Susanne je morala Henrietti o starševskem večeru in o obisku na domu podrobno poročati. Če je skrajšala besede in izrekla le sodbo, ji je Henriette je vsakič postavila dodatno vprašanje. "Kakšna je bila pravzaprav situacija?" Vprašanje, ki ga mora vsakič vzeti v zakup. WALDORFSKE NOVICE, POMLAD <strong>2008</strong> 7
Page 2 and 3: K A Z A L O Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: G O S T U J O Č E P E R O Seveda o
Page 8 and 9: ji je sedela nasproti, je bila podo
Page 10 and 11: Otrok ima predstavo o gibanju, vend
Page 12 and 13: D O G O D K I Igra Danaja Koren, 10
Page 14 and 15: I Z Š O L S K I H K L O P I Učenc
Page 16 and 17: UT R I N K I Jana Dagarin AKTIVA -
Page 18 and 19: S P O T I P O S V E T U Maša Vilar
Page 20 and 21: S P O T I P O S V E T U Iztok Kordi
Page 22 and 23: O E M A R I B O R Na ta dan sva z M
Page 24: Seveda se včasih poškili naokrog

Waldorfske novice - Pomlad 2008

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?