Waldorfske novice - Jesen 2010

Kadar se otroška igra v prostoru ne odvija dobro, pojdite,
če je le mogoče, na vrt ali na sprehod. Zelo pomaga,
če jih peljete med drevesa in rastline, na odprto,
med nebo in zemljo. Še bolje je, če so tam ptice, živali
in ljudje pri delu. Poleg tega, da imajo tako možnost
doživeti zanimiva srečanja, jim to tudi pomaga, da pozabijo
na malenkostna prerekanja in se obrnejo širše
v svet. Za prebivalce mest to ni tako preprosto. Lahko
pa vsaj poskrbimo za rastline v lončkih in tudi nebo je
vidno, čeprav nikoli prav temno. Lahko pa je težaven
hrup prometa. Mestni otroci so ga morda res vajeni,
toda kot odrasli se zavedamo, da razjeda dušo.
Svet narave je lahko razburljiv (nevihte, drveče reke
in vrtinčasti snežni meteži), lahko pa je pomirjajoč (s
soncem obsijani travniki, mavrice in mirne vode). Seveda
je lahko moč narave zastrašujoča in nevarna, vendar
je tudi resnična in pristna; otroci lahko tako, če so
starši naravnani pozitivno, okusijo avtentičnost narave.
Ko sem bila majhna, se spomnim vznemirjenja ob
tem, ko so me zbudili, da bi videla najlepše nevihte, ki
so se razvile vzdolž angleškega kanala – zdaj se nič ne
bojim neviht. Če peljemo otroka na sprehod v temi, da
lahko vidi zvezde, mu pomagamo, da ga ni strah teme,
in da se pripravi na trden spanec, kajti poglej, ves svet
gre zdaj spat. Ni potrebno, da je to vsak večer. Če je
ulica, v kateri živite, osvetljena z uličnimi svetilkami,
bo občasen poseben pohod, namenjen iskanju 'prave
teme', nepozaben.
Vsem nam je prirojen občutek za pristnost naravnih
materialov. Zato obstajajo luksuzni avtomobili z usnjenimi
sedeži in armaturnimi ploščami iz lesenega furnirja,
nalepke z napisom čista volna ali čista svila, zato
imamo radi rože in lončnice, da imamo naravo lahko
tako znotraj kot zunaj. Tudi živali imamo radi. Imamo
domače ljubljenčke, ptičje krmilnice, odpravimo se na
safari. Nič čudnega, da so za otroke stiki z živalskim
kraljestvom tako pomembni.
Eden izmed razlogov, da so naravne snovi tako privlačne,
je njihova finost. Vlakno umetne mase je gladko
in hladno, medtem ko je vlakno pravega lesa mogoče
čutiti in v njem še vedno odzvanja življenje drevesa,
del katerega je nekoč bilo. Orodje in izdelki, izdelani
iz rastlinskega in živalskega kraljestva, se spreminjajo
glede na to, kar se z njim dogaja. Les in usnje se prepojita
z oljem ali voskom in se začneta lesketati. Barve
se dobro primejo naravnih materialov, če pa so naravne,
bodo na sončni svetlobi zbledele. Čebelji vosek se
v topli dlani omehča, posušeni cvetovi hibiskusa pa
razlijejo svojo barvo in okus v vročo vodo. Plastiko je
mogoče zgnesti v katero koli obliko in barvo in je tudi
zelo uporabna, toda naravne oblike in barve korenin,
cvetov, peres itd. so neverjetno lepe in navdihujoče.
Malčkom zelo koristi stik z naravnimi materiali. Uglašeni
so z naravnimi silami, pa naj bodo to nevihte ali
mavrica in se odzivajo na vzorce in procese v naravi.
Poglejte, koliko oblik semen se razvije jeseni in v vsaki
je zvezda, na tisoče v regratovi lučki in vsaka posamezna
v jabolku. Kozmični vzorci se odražajo povsod okoli
nas. Vidni so v vrtinčenju vodnih hlapov in otipljivi v
dotiku svile in volne. Dosti teže jih je začutiti v plastiki
ali poliestru. To so izdelki, ki so jih s pomočjo strojev
proizvedli iz oljnih produktov mineralnega kraljestva in
nimajo topline, dovzetnosti ter privlačnosti darov živalskega
in rastlinskega kraljestva.
Ena značilnih posebnosti waldorfskih vrtcev je, da
dajejo prednost naravni in ročno izdelani opremi pred
plastično in industrijsko izdelano, posebno pri izbiri
predmetov za otroško igro. To pa zaradi vseh prej navedenih
razlogov. Darovi narave, kot na primer smrekovi
storži, imajo močne oblike, spirale in zvezde, ki odkrivajo
njihovo kozmično povezavo, vsak od njih pa je enkraten,
tako kot otroci sami. Otroka vabijo v neverjetno
drzno igro. Košara smrekovih storžev je lahko v nekem
trenutku korenje, ki ga kupuješ v trgovini, takoj nato
pa hrana v brlogu veverice, potem pa so to drevesa v
gozdu za lutkovno predstavo.
Te naravne, neoblikovane igrače spodbujajo otroka,
da razvija domišljijo, da odkrije vse te možnosti ter da
razvije zmožnost odkrivanja različnih načinov uporabe
stvari. Otrok, ki iz neenakomerno oblikovanih kosov
lesa gradi dom za pleteno žival, se mora dela lotiti dosti
bolj zbrano, kot pa če skupaj spenja delčke plastične
konstrukcije. Les bo potrebno vsake toliko naoljiti, in
če se razcepi, ga bo potrebno pobrusiti – dve opravili, ki
ju otroci tako radi opravljajo, tudi skupaj z odraslimi.
Ali ni to čudovito?
Človeški stik
Še nekaj, za kar je potreben trud, odkritost in prožnost,
so človeški odnosi. Kjerkoli je, potrebuje otrok
toplino človeških odnosov. Sam verjetno ne bo začel
brusiti in oljiti les, toda če začnete z delom vi, se bo
rad pridružil tudi sam. Enako velja za vsakodnevno
pospravljanje. Otroci, mlajši od sedmih let, običajno
sami po sebi niso razpoloženi za to, da bi kar sami začeli
pospravljati, dosti bolj verjetno je, da bodo to delali
skupaj z vami, še posebno, če je to del vsakodnevne rutine.
Celo zelo majhni otroci se bodo pridružili, tako da
bodo oponašali odraslega in bodo premikali ter pobirali
stvari. (četudi se bodo morda ukvarjali s stvarmi, ki ste
jih vi že pospravili).
Vsi vemo, da je za otroke zelo pomembna bližina in
povezanost. V nosečnosti nosi mati otroka pod srcem.
Rojevanje je intenzivna izkušnja dotika in gnetenja. Po
rojstvu otroka instinktivno držimo pri srcu, da bi ga
pomirili in potolažili. Fizična bližina je izredno pomirjajoča
in zelo pomaga. Vsak učitelj, ki pripravlja za svoj
razred sedežni red za poseben dogodek, ve, za katerega
od otrok je najbolj potrebno, da sedi poleg odraslega.
Kadar hoče malček sedeti zraven učitelja ali se držati
Waldorfske novice, jesen 2010 9