You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
I n m e m o r i a<br />
Nikoli prej ni bilo dobe, ko bi bilo jasno mišljenje<br />
tako potrebno za človeški razvoj, kot sta hrana in<br />
pijača potrebni za ohranjanje fizičnega telesa.' 29<br />
'V obdobju duše zavesti lahko pospešujemo ideal<br />
napredka samo takrat, ko bodo ljudje prepoznali<br />
tehtnost duhovnih realnosti. Potemtakem je vse<br />
odvisno od tega enega cilja: iskanja resnice oziroma<br />
prizadevanja za resnico.' 30 <br />
Opombe:<br />
1, 25 Steiner, From Symptoms to Reality in Modern History, Dornach,<br />
18.10.1918<br />
2 V predavanjih, ki jih je imel Steiner pred ustanovitvijo antropozofskega<br />
društva za člane teozofskega društva, je Steiner<br />
uporabljal izraz teozofija za to, kar je kasneje preimenoval v<br />
antropozofija. Zaradi tega sta ta dva izraza in izraz duhovna<br />
znanost v tem prispevku vsebinsko identični.<br />
3, 28 Steiner, Social and Political Science, 26.10.1905<br />
4,5, 26, 27 Steiner, Secret Brotherhoods and the Mystery of Human<br />
Double, Zurich, 6.11.1917<br />
6 Duša občutja je tisti del našega duševnega življenja, ki je povezan<br />
z našimi čutili in z zaznavanjem vplivov, ki vstopajo v<br />
našo zavest iz zunanjega sveta, kateremu pripada tudi naše<br />
fizično telo.<br />
7 Duša razuma je tisti del našega duševnega življenja, ki je sposoben<br />
razvijanja misli in razumevanja tega, kar zaznavamo.<br />
Impulz duše razuma deluje v ozadju rojstva in razvoja<br />
filozofije v stari Grčiji.<br />
8, 18, 19 Steiner, From Symptoms to Reality in Modern History,<br />
Dornach, 19.10.1918<br />
9, 30 Steiner, From Symptoms to Reality in Modern History, Dornach,<br />
20.10.1918<br />
10,11 Steiner, From Symptoms to Reality in Modern History, Dornach,<br />
27.10.1918<br />
12 Joseph Beuys (1921 – 1986) was a German performance artist,<br />
sculptor, installation artist, graphic artist, art theorist and art<br />
teacher. He is known by his 'extended definition of art' and<br />
the idea of social sculpture.<br />
13 Harrie Salman, Europe – A Continent with a Global Mission, The<br />
Illustrated Spiritual Biography of Europe, Kibea, Sofia, 2009<br />
14 Jonathan Black, The Secret History of the World, London 2007<br />
(knjiga podaja zgodovinski razvoj človeštva s perspektiv<br />
raznovrstnih skrivnih bratstev)<br />
15 Iz uvoda Slobodana Žalice v knjigi Rudolf Steiner, Ideje za novu<br />
Evropu, Buybook, Sarajevo, 2011. Dokumentarni film Money<br />
Masters (na voljo na YouTube) omogoča uvide v zgodovinski<br />
razvoj in motive finančnih institucij, ki so v modernem<br />
času postali mehanizmi preko katerih delujejo prostozidarska<br />
bratstva.<br />
16 Steiner, kombiniran citat iz dveh virov; glej opombe 20 in 29<br />
20, 22 Steiner, The Challenge of the Times, Dornach, 1.12.1918<br />
17 En primer je dokumentarni film Obama Deception (na voljo na<br />
YouTube), ki poskuša osvetliti nekatera ozadja ameriške<br />
politike.<br />
21 Steiner, Threefold Social Order, Oxford, 26.08.1922; ta knjižica<br />
s tremi predavanji je prevedena v slovenščino kot Človek v<br />
družbenem redu – Posameznik in skupnost, Kortina, Ljubljana,<br />
1997<br />
23 V knjigi Europe – A Continent with a Global Mission (glej pripombo<br />
13) so predstavljeni najbolj pomembni duhovni tokovi in<br />
impulzi, ki so vplivali na zgodovinski razvoj Evrope in<br />
preko nje na ostalo človeštvo.<br />
24 Terry Boardman, Kaspar Hauser i bitka za Europu, priloga v<br />
knjigi Rudolf Steiner, Ideje za novu Evropu, (Buybook,<br />
Sarajevo, 2011); glej tudi avtorjevo spletno stran www.<br />
monju.pwp.blueyonder.co.uk, kjer so na voljo mnogi članki<br />
z antropozofske perspektive o impulzih in skupinah, ki<br />
delujejo v ozadju svetovnega razvoja.<br />
29 Steiner, Secret Brotherhoods and the Mystery of Human Double,<br />
Zurich, 13.11.1917<br />
Spominske iskrice za<br />
gospo Mario Thun<br />
Breda Medvešček<br />
To pisanje nima namena biti nekrolog, saj gospa,<br />
o kateri bo tekla beseda, kljub svojemu zadnjemu<br />
slovesu v začetku letošnjega leta, še vedno ostaja<br />
med nami. V svojih delih. Vsak dan, vse leto.<br />
Ko iščemo ugodne dneve za setev in nego rastlin, ko<br />
preverjamo planetarna dogajanja, si zapisujemo dnevna<br />
opravila ali prebiramo nasvet za dejavnost v tistem<br />
mesecu. Kdo od biodinamikov ne pozna Setvenega<br />
priročnika za poljedelce, vrtičkarje in čebelarje, ki ga<br />
je več kot 50 let vsako leto znova spravljala v življenje<br />
ta naša gospa? Kot nekakšna različica ptiča Feniksa<br />
– vsako leto znova se je z zadnjo stranjo v decembru<br />
izpolnil in v januarju spet zaprhutal v naših dlaneh –<br />
rumenih kril z vključki različnih barv in z nepogrešljivo<br />
modro ovratnico. Vsak od nas ve, da to ni navaden<br />
koledar z nekaj napotki za vrtna opravila, ampak tehtno<br />
strokovno delo, grajeno na znanstvenih dejstvih<br />
in predvsem na lastnih raziskovalnih izsledkih gospe<br />
Marie Thun. Pa nadvse uporabna knjižica Praktično<br />
vrtnarjenje, nekakšen abecednik biološko-dinamičnega<br />
kmetovanja, ob kateri se spomnim svojih prvih<br />
odločnejših korakov v svet biodinamike in ob kateri<br />
morda tudi zaradi barvite podobe dobim asociacijo<br />
na prijazen šolski učbenik. Pa zapisi številnih njenih<br />
predavanj! (V spominu imam tudi njeno malce šegavo<br />
povedano misel iz Vinogradništva, s katero nam daje<br />
vedeti, da je vinska trta prav posebna rastlina, ki dobro<br />
prenaša »trpljenje« - posebne rastne razmere, kar<br />
izpričuje že s prilagodljivo rastjo trsov.) Joj, koliko naštevalnih<br />
pa-jev bi morala še zapisati, pa bom to raje<br />
prepustila drugim. Meni gre tokrat za iskrice.<br />
Bilo je 3. oktobra 1999. Še vedno hranim s preprostim<br />
programom za namizno založništvo izdelan plakat.<br />
Meta Vrhunc, neumorna pobudnica širjenja biološkodinamične<br />
metode v Sloveniji, prevajalka in izdajateljica<br />
b-d strokovne literature itd., je tiste dni kot predsednica<br />
Društva za biološko-dinamično gospodarjenje<br />
Ajda Vrzdenec gostila Mario Thun in njenega sina<br />
Matthiasa K. Thuna ter tako posredovala, da smo bili<br />
njunih predavanj deležni tudi v primorski delovni<br />
skupnosti, ki je bila takrat sekcija vrzdenške Ajde.<br />
23