Revija Svitanje - Poletje 2012

d o g o d k i
kmetovanja v učni program Biotehniške šole v
Šempetru pri Gorici. Tudi na Univerzi v Novi
Gorici bi lahko nekoliko več pozornosti posvetili
biološko-dinamičnemu kmetijstvu. Visoka šola
za vinogradništvo in vinarstvo v Novi Gorici bi
lahko navezala sodelovanje s Fakulteto za kmetijstvo
in biosistemske vede Maribor, in sicer z Matjažem
Turinkom in Martino Bavec, ki prihajata z
omenjene fakultete in sta oba univerzitetna diplomirana
inženirja kmetijske stroke (Matjaž Turinek
pa je med tem tudi doktoriral z nalogo 'Primerljivost
biološko-dinamičnega pridelovalnega sistema glede na
agronomske in kakovostne parametre'.)
Študentom Visoke šole za vinogradništvo bi članica
goriške Ajde Ivana Stancich Venier lahko
predala veliko znanja, ki ga pridobiva s praktičnim
delom v družinskem vinogradu. (Ivana in soprog
Sergio sta za samooskrbno kmetijo s poudarkom
na vinogradništvu pridobila certifikat Demeter.) V
okviru Fakultete za znanosti o okolju bi se lahko
izvajale raziskave na temo biološko-dinamičnega
kmetovanja, npr. vpliv tega kmetovanja na okolje,
oziroma njegova primerjava s konvencionalnim,
integriranim in ekološkim načinom kmetovanja.
Analizirali bi lahko po različnih metodah pridelana
živila (biodinamično, ekološko, integrirano,
konvencionalno) in rezultate predstavili širši javnosti.
Smiselna bi bila tudi povezava Univerze v
Novi Gorici s Sadjarskim centrom Bilje, ki nekatere
poskuse in raziskave v tej smeri že izvaja. Morda
bi na to temo nastala tudi kakšna diplomska ali
magistrska naloga. Vsekakor pa je treba mladim
čim bolj približati nove načine pridelave zdrave
kakovostne hrane, saj je od tega odvisno življenje
prihodnjih rodov.
Ustanovitev posebnih služnostnih skupin predstavi
idejo o organiziranju posebne službe oz.
služnostne dejavnosti, ki bi izvajala škropljenje
biodinamičnih preparatov po naročilih pridelovalcev
in seveda pod strogo kontrolo strokovnjakov
za biološko-dinamično kmetovanje. S tem bi
zagotovili, da bi bile obdelovalne površine vedno
poškropljene v najugodnejšem času – kot to določa
Setveni priročnik, kar bi vplivalo na kvaliteto
pridelkov. (Tudi priprava škropiva bi bila optimalna,
racionalnejša pa tudi poraba preparatov.) Po mnenju
avtorjev bi bila ustanovitev takšnih skupin morda
osnova za povečanje biodinamičnih obdelovalnih
površin na območju Spodnje Vipavske doline; s
tem bi se povečal pridelek biodinamične hrane;
pridobili pa bi tudi nekaj novih delovnih mest,
kar glede na kazalce brezposelnosti v regiji ni zanemarljivo.
Posebne služnostne skupine bi lahko
opravljale tudi druge naloge – npr. razvažanje biodinamičnih
pridelkov do kupcev.
Povezovanje manjših pridelovalcev b-d hrane
v večje proizvodne skupnosti je zamišljeno kot
zelo primerno za manjše pridelovalce, ki bi s povezovanjem
vzpostavili tako imenovano trženje po
posameznem kupcu, oz. naročeno proizvodnjo za
posameznega kupca. Pri tem trženju naj bi šlo za
naročilo b-d pridelkov (npr. zelenjava, sadje, jajca.)
Blago naj bi po zbranih naročilih do kupcev razvažale
že omenjene služnostne skupine. Seveda bi
bilo potrebno zagotoviti zadostno količino pridelkov
in vzpostaviti krog kupcev, saj je za ustrezen
ekonomski učinek potrebno določeno število naročil
(zabojčkov), da je prevoz ekonomsko upravičen
in z ekološkega vidika opravičljiv. Ta način trženja
je zelo razširjen in izpopolnjen v Avstriji.
Predlog prioritet pri realizaciji idej vsebuje povzetke
ugotovitev prejšnjega poglavja, pri čemer
poudarja predvsem širitev obdelovalnih površin,
ustanovitev posebnih služnostnih skupin in uvajanje
biološko-dinamičnega kmetovanja v učni
program vseh ustreznih izobraževalnih ustanov
v regiji. Za konec navajamo zanimiv odstavek:
'Spodnja Vipavska dolina bi tako pridobila nekaj
novih delovnih mest in izobraževali bi kadre, ki
jih na našem območju primanjkuje. Pridobila bi
tudi na zunanji podobi, saj bi bilo več obdelanih
površin, ki so trenutno še zapuščene in kvarijo
njeno krajinsko podobo. Tako bi bili na dobri
poti, da Spodnja Vipavska dolina res postane vrt
Slovenije.'
9