Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
d o g o d k i<br />
Spodnja vipavska<br />
dolina – vrt Slovenije?<br />
Izziv in realna možnost<br />
Breda Medvešček<br />
na območju Spodnje Vipavske doline. V prejšnjem<br />
delu (Biodinamično kmetovanje kot projekt<br />
magistrskega študija) smo obdelali več poglavij,<br />
v katerih je projektna podskupina ugotavljala<br />
predvsem dejansko stanje oz. prisotnost in razširjenost<br />
biološko-dinamičnega kmetovanja na območju<br />
Spodnje Vipavske doline in na obmejnem<br />
območju sosednje Italije ter popisala in analizirala<br />
dejavnike, ki vplivajo na to obliko kmetovanja.<br />
V nadaljevanju se bomo lotili 12. poglavja, ki nosi<br />
naslov Nabor idej za rešitev problemov.<br />
V podpoglavju 12.1 Izpostavitev problemov in<br />
predlogov za prihodnost je poudarjen finančni<br />
vidik rešitve problema premajhnih količin biodinamičnih<br />
preparatov, saj bi jih v Društvu Ajda<br />
Goriška za nemoteno obdelavo že sedaj potrebovali<br />
več. Vsaka občina naj bi za zagotovitev zalog<br />
kompostnih preparatov in preparatov za gnojenje<br />
rastlin na svojem območju namenila od 1.000<br />
do 1.500 €.<br />
Če bi na območju Spodnje Vipavske doline želeli<br />
širiti biodinamično pridelavo, bi morali poleg<br />
povečanja zaloge preparatov za to območje vzpostaviti<br />
še en center za pripravo škropiv. Predviden<br />
vložek za takšen center je ca 2500 €. (V času<br />
nastajanja tega članka je center v Šempetru s pomočjo<br />
občine Šempeter-Vrtojba že vzpostavljen.)<br />
8<br />
Kot smo obljubili, tokrat nadaljujemo s<br />
predstavitvijo projektne naloge študentov<br />
magistrskega študijskega programa Gospodarski<br />
inženiring na Poslovno-tehniški fakulteti Univerze<br />
v Novi Gorici z naslovom Biološko-dinamično<br />
kmetovanje na območju Spodnje Vipavske doline.<br />
V prejšnjem delu (Biodinamično kmetovanje<br />
kot projekt magistrskega študija) smo obdelali<br />
več poglavij, v katerih je projektna podskupina<br />
ugotavljala predvsem dejansko stanje oz. prisotnost<br />
in razširjenost biološko-dinamičnega kmetovanja na<br />
območju Spodnje Vipavske doline in na obmejnem<br />
območju sosednje Italije ter popisala in analizirala<br />
dejavnike, ki vplivajo na to obliko kmetovanja.<br />
Kot smo obljubili, tokrat nadaljujemo s predstavitvijo<br />
projektne naloge študentov magistrskega<br />
študijskega programa Gospodarski inženiring na<br />
Poslovno-tehniški fakulteti Univerze v Novi Gorici<br />
z naslovom Biološko-dinamično kmetovanje<br />
Pomembni naslovi v tem podpoglavju so še<br />
Vzorčne kmetije in Turistične dejavnosti, od katerih<br />
je pod prvim naslovom poudarjen pomen<br />
posebne strojne opreme za te kmetije in ovrednotena<br />
vrednost strojev. Turistične dejavnosti naj bi<br />
bile razne dopolnilne dejavnosti, ki bi temeljile na<br />
ponudbi visokokakovostnih Demeter kmetijskih<br />
pridelkov. Odprli naj bi tudi posebne restavracije,<br />
družinske hotele, turistične kmetije, apartmajsko<br />
turistično ponudbo ipd. – po zgledu visokega<br />
turizma v Avstriji.<br />
Pod naslovom Pomanjkanje kadrov in ustrezno<br />
izobraževanje avtorji projekta opozorijo na<br />
to, da bi bilo nujno zaposliti strokovnjaka agronomske<br />
smeri, ki bi se specializiral za področje<br />
biološko-dinamičnega kmetijstva in bi deloval<br />
le na območju Društva Ajda Goriška. Občine bi<br />
morale zahtevati, da ustrezna vladna inštitucija<br />
zagotovi potrebna sredstva za zaposlitev takega<br />
strokovnjaka. Nadalje je v nalogi predlog za uvajanje<br />
predmetov na temo biološko-dinamičnega