Waldorfske novice - Zima 2014

More documents

Recommendations

Info

U t r i n k i 9. razred na obisku pri kraljih ulice Katja Koželj, razredničarka Na martinovo ali praznik sv. Martina se danes mnogi veselijo vina in gosi za večerjo. Malokdo pa še ve, zakaj sploh praznujemo ta praznik in česa se v tem času še posebej spomnimo. Praznik sv. Martina je predvsem praznik dobrote in nesebične medsebojne pomoči. Dobrota. Obrabljena beseda. A kljub temu živi med nami, je v nas, samo prebuditi jo je treba. To pa je v svetu, kjer vsakdo misli samo nase ali kvečjemu še na svoje bližnje, težko. Na Waldorfski šoli Ljubljana vsako leto cela šola praznuje martinovo. Takrat se z otroki spomnimo mnogih, ki so osamljeni, zapostavljeni, potisnjeni na rob družbe ... Takrat jih obiščemo, se z njimi družimo, izdelujemo božične okraske, jim kaj zapojemo ali zaigramo. Z devetošolci smo letos obiskali kralje ulice. Želeli smo jih spoznati in tudi na ta način razbijati predsodke, se z njimi družiti in v času njihovih ustvarjalnih delavnic z njimi izdelovati okraske. Skupaj smo izdelovali prosojne barvne zvezdice za na okna in snežinke iz papirja, ki sedaj krasijo njihove prostore. Malo nam je bilo žal, da smo spoznali samo nekaj ljudi in da jih na delavnice ni prišlo več. A s tistimi, ki so prišli, smo se dobro imeli, malo poklepetali in izvedeli marsikaj zanimivega. Predvsem pa smo bili zelo dobrodošli. Za vse nas je bila to lepa izkušnja, ki je še za malo več razširila našega duha. Nekaj dni po delavnicah smo od urednice Kraljev ulice prejeli pismo Arneta, enega izmed tistih, ki je z nami delal okraske. Takole se glasi. 12 Waldorfske novice Mi, otroci s postaje waldorfska šola Vedno sem mislil, da imam dobro izobrazbo, da sem razgledan, svetovljan, da sem usvojil svetopisemski nauk, da sem obiskoval dobro OŠ, gimnazijo in fakulteto ter bil deležen vseh drugih institucionalnih in neinstitucionalnih vrednot. V četrtek, 13. 11. 2014, smo Kralji na likovni delavnici združili moči z dvanajstimi učenci devetega razreda pod mentorstvom njihove učiteljice Katje. Vsebinska zamisel je bila njihova, in sicer kako na preprost in učinkovit način okrasiti notranjost za bližajoče se praznike. Vse, kar smo potrebovali, so bili manjši kosi raznobarvnega papirja, škarjice, nekaj nitk in selotejp. Postopek izdelave je bil enostaven. Nekaj pregibov papirja pa 'cakacaka' s škarjami, dodatek nitke in izdelek je tu. Sledilo je še obešanje na strop in to je bilo to. Še lepše so bile zvezde na oknih. Bolj kot samo ustvarjanje je bilo – vsaj zame – opazovati sodelovanje, simbiozo med učenci med ustvarjalnim delom. Učiteljice kot da ne bi bilo oz. kot bi bila ena izmed njih. Občudoval sem njihovo komunikacijo, bila je sproščena. Lepa, pravilna, čista slovenščina, ki jo pri tej generaciji težko slišiš. Sam sem bil 15 let profesor in to dobro vem. Seveda tudi med učenci pride do nesoglasij, hvala bogu, saj nismo Severnokorejci. Toda vse to brez dvignjenega glasu, žalitev, prisotna je le smiselna artikulacija in govorica telesa in stvar je urejena. Opazil sem, da se ti otroci nimajo za nekaj več, ne izstopajo, se pa zavedajo svojih vrednot. Nisem jih vprašal, ali že kdo kadi, kdo je vegi, kaj berejo, gledajo, poslušajo. Pač pa sem hitro začutil, kako razmišljajo. Malo so podobni meni. O waldorfski šoli sem že prej nekaj vedel, sedaj pa vem in čutim mnogo več. Ta čas, ki sem ga preživel z njimi, sem se počutil, kot da bi skočil iz kante za smeti in se potopil v neokrnjeno naravo. Za vse je 'kriva' evritmija. Arne
U t r i n k i Učenci 5.a razreda Prijatelj Moje drevo Ahac Mahkovic, 6. a Pravi prijatelj Pravi prijatelj je tisti, ki je prijatelj iz srca, srečen si, če ga imaš, ker tak prijatelj je vreden za dva. Prijatelj je s tabo ne glede na vse, prijatelj ne gleda zunanjosti, prijatelj notranjost uzre. Če žalosten si, je on tisti, ki te razveseli. Prijatelj je sonce, ki ti posije, prijatelj je zavetje, ki te pred dežjem skrije. Dober prijatelj je vreden za dva, a le, če prijatelj je iz srca. Galina Mencej, 5.a Prijatelj Prijatelj ti je skoraj kot mama, obvaruje te pred bolečino, ti stoji ob strani, se postavi zate, te tolaži, če si žalosten, je odkrit s teboj, te ne izda. Pomaga ti pri vzponih in padcih, pomaga ti reševati probleme, ki jih imaš doma in v šoli. Prijatelj je vse to. Imej ga rad. Tara Milharčič, 5.a Prijatelj je zame nekdo, ki mi pomaga in me tolaži. Prijatelj mi pomaga, da nisem sam. Pri tem me zabava in igra se z mano. Včasih me prestraši in jaz njega. Vedno je ob meni, tudi če ga ne vidiš. Martel Rozman, 5.a Vseeno je, kakšen je prijatelj. Važno je, da te ima rad. Galina Mencej, 5.a Prijatelj Pravi prijatelj je tisti, ki je prijatelj iz srca. Tisti, ki ti pove resnico. Ki je prijazen s tabo. Ki hoče biti prijatelj s tabo. Maks Kramar, 5.a Vsakič, ko odprem vrata, vsakič, ko grem v gozd, ga vidim, kako tam ždi. Vedno ga imam za sebi enakega. Počakajte no! Prehiteli ste kar nekaj zanimivih delov. Povedal vam bom vse od začetka. Bilo je tako ... Nekega sončnega popoldneva se je k našemu avtomobilu pripeljal še drug avtomobil. Kmalu smo ugotovili, da sta v avtu naši prijateljici Didi in Veja ter njuna mati. Hoteli so prenočišče, saj se je njihova hiša še gradila. Seveda smo jim dovolili in prišli so prespat k nam za teden dni. Z njima smo se igrali vse možne igre, a takrat še nisem poznal svežega zraka v višavah dreves, nisem poznal mehkega listja ali guganja in igranja na drevesih. Tega sta me naučili v preostanku tedna. Tako rad sem se oprijemal vej in ko sem se zagledal v krošnjo, me je prešinil občutek, da vidim celo vesolje. Včasih, ko je bilo vse tiho, sem slišal, kako mi govori. Takrat sva si bila res blizu, a vendar nekaj stvari o njem še nisem vedel. Nekega dne je k nam prišel moj dobri prijatelj. Prve ure sva se zabavala in igrala, potem pa sva se močno sprla. Nisem več zdržal njegove jeze, zato sem šel plezat, da bi mu ušel. Bliskovito sem se znašel na drevesu, a tam sem ugotovil, da je jeza izginila. Ampak ne samo jeza, tudi ljubosumje in skrb. Tako sem splezal dol in sva se pobotala. Podobno se je zgodilo pri starših, a spet je moje drevo vse izboljšalo. Vračali smo se od moje mame v Ljubljani. Ko sem se zagledal v smer drevesa, ga tam ni bilo več, ostal je le še štor. Odprl sem vrata avtomobila in stekel proti njemu. Vse sem poskušal, ga zalival, se pogovarjal z njim in poskusil celo z umetnim dihanjem, čeprav sem dvomil, da mu bo zaradi tega bolje. Od takrat sem cele popoldneve preživel v gozdu in ptice so me vprašujoče gledale, zakaj samo sedim tam in ne delam nič. Imel sem na sumu, da je mrtev. Od takrat sem na svojem obrazu redkokdaj zasledil nasmeh. Čez pol leta ... Zdaj so iz starega štora, ki je ostal od drevesa, začele poganjati nove vejice. Ni bil mrtev, še je živ. Od veselja sem kar zaplesal. Njegovo srce je spet začelo biti in njegovi listi so me spet sprejeli. To je konec moje zgodbe, a za moje drevo je to šele začetek. Waldorfske novice 13
Page 2 and 3: K a z a l o Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: Š i r i m o o b z o r j a Književ
Page 6 and 7: verjetnost (življenjskost). To omo
Page 8 and 9: Š i r i m o o b z o r j a Except t
Page 10 and 11: Če bi desetletnik v Ameriki na igr
Page 14 and 15: U t r i n k i Ekskurzija 2. letnika
Page 16 and 17: U t r i n k i Po koncu filma smo v
Page 18 and 19: Kiel, Nemčija Povezanost z morjem,
Page 20 and 21: U t r i n k i Božični semenj v Lj
Page 22 and 23: O E G o r e n j s k a ■ Radost, f
Page 24 and 25: O E P o m u r j e Letos se je do bo
Page 26 and 27: O E Ž a l e c Božično tkanje Ma
Page 28: V a b i l o Ob rob k vabilu na medn

Waldorfske novice - Zima 2014

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?