Waldorfske novice - Zima 2014

More documents

Recommendations

Info

verjetnost (življenjskost). To omogoči bralcu, da ga potegne v zgodbo in da sodeluje pri osredotočanju na verjetnost. Znanstvena literatura zaradi odsotnosti značajev, dogodkov in prizorov ni zmožna na isti način izzvati odziva. Bralca zgodba ponese, lahko se poistoveti z značaji. Dvosmerna čustvena vpletenost privede do igre simpatije in antipatije, ki lahko odzvanja v osebnih življenjskih izkušnjah. Na tak način je pripovedništvo blizu življenju. Bralec se lahko poveže tako, da napoveduje izid v določenih situacijah, lahko predvidi odzive vpletenih značajev in razmisli, kako se bodo dogodki posledično razvili. Istočasno sledi dvema linijama misli, svoji in tisti drugih. Prevzemanje perspektive drugega zahteva tako notranjo kot tudi tisto medosebno obliko inteligence. Kadar majhni otroci poslušajo zgodbo, vadijo veščino, ki se pozneje pri odraslih razvija naprej ob branju. Čeprav lahko morda podrobnosti zgodbe pozabimo kmalu potem, ko smo knjigo prebrali, pa ostanejo v možganih določene živčne strukture in mentalni vzorci, ki so posledica čustvene vpletenosti v zgodbo. Raziskovanje na tem področju je težavno zato, ker v vseh ustvarjalnih procesih , ki vključujejo aktivacijo domišljije, vedno obstaja inkubacijska doba. Keith Oatley in Raymond Mar sta pionirja na tem področju nevrološke znanosti. 8 Poglobljeno branje Beremo lahko na različne načine. Velika književnost zahteva 'poglobljeno branje' v primerjavi z bolj površinskim branjem, ki postaja v našem času vse pogostejše. 'Poglobljeno branje' je posebna kognitivna zmožnost. Je počasno, poglabljajoče, bogato s čutnimi podrobnostmi in čustvi. To je posebna izkušnja in ne le razbiranje besed. Ko izluščimo gole podatke, kar je na naših šolah in univerzah vedno pogostejši pojav, uporabimo obliko procesiranja besed, ki je učinkovit, toda ne spustimo se v glas drugega, v dušo drugega. Frank Kermode, slavni britanski literarni kritik, ki je umrl leta 2010, je govoril o dveh vrstah branja: 'mesenem branju', ki je značilno za hitro tehniko, kjer predelujemo le koristne informacije, tehniko, ki jo uporabljamo večino časa, in drugo, 'duhovno branje', kjer je pozornost osredotočena na misli, ki se porajajo, in na analizo. Ta delitev nikakor ni nova. Aristotel je v svojem delu 'Poetics' potegnil enako linijo. Nedvomno je v naših vzgojnih ustanovah potrebno negovati 'poglobljeno branje'. Tiči onstran materialistične, biološke zmožnosti branja, ki jo uporabljajo pri književnih preizkusih, vendar vključuje človekovo iskanje pomena, razumevanja, razlage. Nazadnje je trajna vrednost branja knjige vidna le v bralčevi zmožnosti, da se poveže z besedami, jih prežveči in prebavi. Klasična umetnost 'lectio divina' (ali 'duhovnega branja') vstopi v naše duše kot živilo, kot hrana, ki se širi preko prebavnega sistema v našo kri, da sčasoma postane ljubezen in modrost. Za razvoj te zmožnosti je potreben čas in napor, potrebna je spodbuda. To, kako beremo, določa, kdo smo. V samotnosti, toda ne osamljen V tej pesnitvi opisuje moderni ameriški pesnik Wallace Stevens bralca neke poletne noči, s knjigo v roki, v hiši, kjer je vse mirno. To isto tišino, samotnost in zamišljenost so nekoč povezovali s čisto duhovno predanostjo. Stvari postanejo vidne, koncepti jasnejši in čustva močnejša. Samotnost je sposobnost biti sam in ne psihološko stanje, ki ga imenujemo osamljenost. Kot lastnost je tesno povezana s samorazodetjem in s tem, da se človek zave svojih najglobljih potreb, čustev, nagonov, ter z ustvarjalnostjo. Čisto drugačna je od vsiljene osamljenosti, omejitve in čutne prikrajšanosti. Ne vključuje ločenosti ali izolacije, prav nasprotno. Torej, ko ležimo na kavču skupaj z romanom Gabriela Garcie Markeza 'Sto let samote', je to lahko poživljajoča izkušnja. Zapomniti si je treba, da obstajajo mnogi svetovi, ki jih ne sprejmemo kot darov narave, ampak nastanejo v našem duhu. Svet knjig je eden največjih. To je mogoče razbrati z obraza majhnega otroka, ki posluša tok besed, ki mu govorijo o daljnih deželah. Vse se začne v naročju staršev. Kakor 6 Waldorfske novice
hitro lahko otročiček sedi v naročju drage osebe, poveže branje z udobjem, toplino, varnostjo in občutkom, da je ljubljen. Pravljice so zastrto pribežališče za razvoj čustev. V kasnejših letih se to ponovi v samoti in udobju naslonjača ob ognjišču. Obenem pa je socializacija branja skoraj povsem izginila. V preteklosti so se zbrali družine in prijatelji ter drug drugemu brali. Knjige so bile redke in drage in niso znali vsi brati. Poslušanje nekoga, ki bere na glas, zahteva drugačne vrste pozornost, kot kadar bereš sam. Človek bere na glas z diafragmo, jezikom in ustnicami, kar je drugače kot če bereš samo z očmi. Jezik postane del tvojega telesa. Nihče ni tega razumel bolje kot Charles Dickens, čigar zgodbe so bile sprva tedensko objavljane, v izdaji, imenovani 'Družinsko besedilo', ki so si jih ljudje lahko privoščil. Danes ni navada, da bi učitelji in učenci brali v razredu na glas. Po drugi strani pa je Hiša literature v severni Evropi prinesla prenovo te vrste socializiranega branja za vse starostne skupine. Človek, ki je rastel ob ritmičnem glasu in razburljivih zgodbah, je bralno sposoben in želi pozneje v življenju brati tudi sam. Podpirati bi bilo potrebno razvoj od ustnega branja k tihemu branju. Prvo zajema umetnost izgovorjave, drugo pa umetnost vizualizacije. Pisatelj in bralec Vez med bralcem in pisateljem je obojestransko dobrodejna in jo je v drugih umetniških zvrsteh nemogoče doseči. Je sredstvo vsesplošne intelektualne in umetniške plodnosti. V razumu bralca so besede pisatelja katalizator, ki navdihne nove asociacije, spoznanja in zaznave. Pozorni bralec spodbudi pisatelja, da se potrudi, mu da pogum, da se poda na neznano območje. Kot je rekel Ralf Waldo Emerson: 'Vedeli so, da bo končno prišel razumen bralec in se jim zahvalil.' Naše literarne zapuščine si ne bi mogli zamisliti brez intimnosti med pisateljem in bralcem. Poglabljanje se razteza onstran lista, razširi se na samo življenje ter tako bogati odzive na zunanje spodbude kot odziv na spekter človeških izkušenj. Danes je prisotna skrb, da bo napredek tehnologije zadušil poosebljanje branja. Daljnega leta 1612 je španski dramatik Lope de Vega v svoji igri 'Vsi državljani so vojaki' napisal: Toliko knjig. Toliko zmede! Vse okoli nas je ocean tiska in večino prekriva govoričenje. Tiskanje knjig je pomenilo gibalo spremembe, ki pa je grozilo, da bo vse preplavilo. 1 Danes se soočamo s situacijo, kjer je beseda zaradi tehnologije doživela popoln preobrat. Računalniki in pametni telefoni so naši stalni spremljevalci, medmrežje je postalo naš način shranjevanja in obdelovanja besedila. To so načini tehnologiziranja tekstov, toda beseda sama nikoli ne more biti tehnologizirana. Ekranski svet je zelo drugačen od sveta papirja in nevrologi se bojijo, da v možganih ustvarjamo nove poti, ki so škodljive, kajti kognitivno breme (zaradi količine podatkov, ki jih moramo danes predelati) ošibi sposobnost razumevanja in pomnjenja tistega, kar smo prebrali 12 . Pomnjenje je dosti več kot sredstvo shranjevanja. Je prva stopnja v procesu spajanja, ki vodi v globlje in bolj osebno razumevanje tistega, kar beremo. To nikakor ni mehanski, nepozoren proces, saj vključuje sodbo in ustvarjalnost. Britanski avtor zgodb za otroke, pesnik, teolog in profesor na univerzi v Oxfordu, C. S. Lewis (1898-1963), je opisal vlogo književnosti takole: 'Književnost dodaja k resničnosti, je ne zgolj opisuje. Bogati potrebne sposobnosti, ki jih vsakdanje življenje zahteva in daje, in, z ozirom na to, namaka puščavo, kar je že postal naš vsakdan.' Književnost ni le upodobitev resničnosti, ampak njenemu pomenu še dodaja pomen. Prinaša opise miselnih vzorcev in družbenih norm ... Je hrana za misel in krepčilo za ustvarjalnost. Ustvarjalnost je odvisna od zavestnih in nezavestnih razumskih opravil. Ko v šolo ali v naše vsakdanje življenje vnesemo umetnost, je naša želja po umiku od sveta manjša. Vzgoja čustev ni zgolj želena opcija. Je nujno potrebna za uravnotežena dejanja in učinkovito uporabo razuma. Kot je nekoč rekel Nietzsche: 'Umetnost je pomembno sredstvo, ki nam pomaga življenje narediti znosno.' Stopnjuje sodelovanje v življenju in daje človeku vedeti, kaj želi biti, po čem sme hrepeneti in mu dovoli postati to, kar je ... Opombe 1 National Endowment for the Arts report 2008. see http.//www.nea.gov/research/ReadingonRise.pdf. 2 As in the where there have been many closure, 2010-11 146 closed and whereborrowing fiction is down 5.4%, non-fiction 7.3% in the same period. The Guardian 10th Dec.2012. Jacobs, Alan: The Pleasures of Reading in an Age of Distraction. Oxford University Press, Oxford 2011. 3 Recent research in Denmark, Norway and Sweden shows that the decrease in library loans is increasingly related to gender. For each of 116 fiction titles borrowed by 20-30 year old women a man in the same age group loaned 1. The same trends can also be seen amongst boys and girls. In 2011 2/3 of all fiction titles were written by women. International PISA 2000-9 shows that reading amongst boys is in steep decline whereas the figures for girls are stable. 4 Galimberti, Umberto: L'ospit inquietante. Il nichilismo el giovani. Feitrinelli Editore, Milan 2007 6 Pennac, Daniel: The Rights of the Reader, (transl. Sarah Adams, orig. Comme un roman). Walker Books, London 2010. 7 Bruner, J.: Actual Minds, Possible Worlds. Havard Univ. Press, Cambridge (1998) 8 Mar, R.A., Oatley, K., Hirsh, J., Dela Paz, J. & Peterson J.B.: Bookworms versus nerds: exposure to fiction versus non-fiction, divergent associations with social ability and the simulation of fictional social worlds. J Res Pers 40: 694-712. doi: 10.1016/jrp.2005.08.002. (2006) Mar, R.A., Oatley, K. & Peterson J.B.: Exploring the link between reading fiction and empathy. Ruling out individual differences and examining outcomes. Communications 34: 407-428 doli:10.1515/ COMM. 2009.025. (2009) Appel, M.: Fictional narratives cultivate just-world beliefs. J.Commun 58: 62-83, doi: 10.1111/j.1460-2466.2007.00374.x. (2008) 9 The House Was Quiet and the World Was Calm. The house was quiet and the world was calm, The reader became the book, and summer night Was like the conscious being of the book, Waldorfske novice 7
Page 2 and 3: K a z a l o Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: Š i r i m o o b z o r j a Književ
Page 8 and 9: Š i r i m o o b z o r j a Except t
Page 10 and 11: Če bi desetletnik v Ameriki na igr
Page 12 and 13: U t r i n k i 9. razred na obisku p
Page 14 and 15: U t r i n k i Ekskurzija 2. letnika
Page 16 and 17: U t r i n k i Po koncu filma smo v
Page 18 and 19: Kiel, Nemčija Povezanost z morjem,
Page 20 and 21: U t r i n k i Božični semenj v Lj
Page 22 and 23: O E G o r e n j s k a ■ Radost, f
Page 24 and 25: O E P o m u r j e Letos se je do bo
Page 26 and 27: O E Ž a l e c Božično tkanje Ma
Page 28: V a b i l o Ob rob k vabilu na medn

Waldorfske novice - Zima 2014

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?