Waldorfske novice - Zima 2014

U v o d n i k
Iztok Kordiš
Radio v glavnem poslušam le v avtu, kadar se vozim sam, pa še
takrat je to večinoma le zvočna kulisa, ko misli plešejo po svoje.
Kljub temu, kakšna oddaja ali stavek le pritegne mojo pozornost
in ostane v spominu. Tako sem zadnjič malo pred povratkom v
Ljubljano slišal zanimiv naslov ali misel, ki naj bi jo, če sem prav
ujel, ob izidu svoje knjige Nismo rojeni le zase, napisal pravnik
Marko Pavliha – Vse je eno in eno je vse in če se zavedamo, da je
vse eno, nam ni vseeno.
Zavedanje enega, pomena in pomembnosti celote in posameznika
v njej, na waldorfski šoli predstavimo učencem že pri prvem
srečanju s števili, ko jih učimo, da je največje število ena, kar
ponazorimo s palico, ki jo potem delimo na manjše dele in tako
dobimo vsa druga števila. In s tem zavedanjem je, ali naj bi vsaj
bilo, prežeto vse delo in življenje na naši šoli. Verjamemo namreč,
da družba bodočnosti ne bo tekmovalna, ampak sodelovalna,
kjer bo prav tako kot razvoj in uveljavljanje posameznika
pomembno tudi zavedanje skupnosti in odgovornost do le-te,
kjer se odnosi ne bodo oblikovali na podlagi merjenja moči, ampak
zavedanja in skupnega delovanja. Zato je skupno delo, skupno
ustvarjanje tako pomembno. Tu ne mislim le skupnega dela
učencev, ampak tudi skupno delo učencev, staršev in učiteljev.
Seveda je pri tem včasih težko, saj je o sodelovanju, sprejemanju
in spoštovanju, tako kot o večini stvari, dosti laže govoriti kot
pa jih udejanjiti. Ljudje znamo namreč vse prevečkrat biti tako
kruti in nepopustljivi do drugih, hkrati pa tako zelo občutljivi in
ranljivi, ko gre za nas.
Zato so dogodki, ki jih ustvarimo in nas povezujejo ter kalijo,
tako pomembni in teh dogodkov je bilo v lanskem letu res veliko.
Ob koncu leta bi se rad še enkrat zahvalil vsem in vsakemu
posebej za vsak prispevek k ustvarjenju naše skupnosti, za vse
velike in male reči, ki smo jih skupaj naredili. Želim si in verjamem,
da jih bomo še veliko.
Veliko sreče in zadovoljstva v novem letu.
Waldorfske novice 3