problem in cilji raziskovalne

poglavja o posameznih področjih dejavnosti v vrtcu. Ključna razlika z Vzgojnim programom
(1985) je, da je slednji predpisoval konkretne in obvezujoče vsebine in metode, medtem ko
Kurikulum za vrtce (1999: 10) navaja primere dejavnosti, med katerimi vzgojiteljice lahko
izbirajo in jim dodajajo tudi nove po lastni presoji, kar naj bi zagotavljalo »pestrejšo in
raznovrstnejšo ponudbo dejavnosti na vseh področjih predšolske vzgoje v vrtcih«. Odprtost
kurikuluma predvideva tudi uveljavljanje različnih posebnosti okolja, otrok in staršev ter
prilagajanje različnim spremembam, pri čemer poudarja, da naj bo kurikulum ustrezno
strukturiran, tako da predstavlja kakovostno podlago za visoko profesionalno delo
(prav tam: 11).
Čeprav je Vzgojni program (1985) zagovarjal igro kot osnovno metodo dela, je bilo ob visoki
strukturirani dejavnosti premalo časa za svobodno, zlasti domišljijsko (simbolno) igro, ki je
prevladujoča dejavnost otrok v predšolskem obdobju in pomemben vir učenja. Kurikulumum
za vrtce (1999) namesto 'zaposlitev' uporablja pojem 'dejavnosti otrok', pri čemer poudarja, da
je »igra tista dejavnost, ki na najbolj naraven način združuje temeljna načela predšolske
vzgoje in je v primeru, da je opredeljena dovolj široko v smislu preseganja svoje vpetosti v t.i.
akademski ali razvojni pristop v predšolski vzgoji, razumljena kot način otrokovega razvoja in
učenja v zgodnjem obdobju« (prav tam: 19). V poglavju o razvoju in učenju v predšolskem
obdobju (prav tam: 19, 20) je razložena vloga simbolne in drugih vrst igre ter njena
povezanost z uresničevanjem ciljev kurikuluma.
Tako Vzgojni program (1985) kot Kurikulum za vrtce (1999) zagovarjata uravnoteženo
ponudbo različnih področij in dejavnosti predšolske vzgoje v vrtcih, razlika med njima pa je,
da slednji poudarja, da navedeni cilj ne sme onemogočati poglobljenosti na določenih
področjih (prav tam: 10). Namesto o »vsestranskem razvoju osebnosti«, govori o
»omogočanju optimalnih pogojev za razvoj vsakega otroka, upoštevanju značilnosti
starostnega obdobja in upoštevanju individualnih razlik v razvoju in učenju.« (prav tam: 12).
Kurikulum za vrtce med cilji navaja, da naj predšolska vzgoja v vrtcih omogoča
individualnost, izbiro in drugačnost v nasprotju s skupinsko rutino (prav tam: 10), ki je
prevladovala v konceptu predšolske vzgoje v preteklem obdobju. Pri načelu izbire in
drugačnosti je zelo pomembno, da gre za izbiro med alternativnimi dejavnostmi in vsebinami,
ne pa za izbiro med sodelovanjem in nesodelovanjem, aktivnostjo in neaktivnostjo,
'usmerjeno zaposlitvijo' in prosto igro (prav tam: 12). Cilj kurikuluma je tudi oblikovanje
pogojev za večje izražanje in ozaveščanje skupinskih razlik, ki naj se odraža v
nediskriminatornosti glede na spol, socialno in kulturno poreklo, svetovni nazor, narodnostno
10