problem in cilji raziskovalne

orientacij v svetu (po Ingelhartu) se najbolj nagibajo. Iz odgovorov na vprašanje, katere
lastnosti naj bi otrok pridobil v domačem okolju, smo sklepali, kakšna je idealna predstava
vzgojiteljic o otroku oz. kakšen je zaželen 'rezultat vzgoje'.
Tabela 3: Zaželene lastnosti otrok – primerjava med vzgojiteljicami evalvacijske študije (l. 2001) in
reprezentativnim vzorcem prebivalcev Slovenije (l. 1999)
Vzgojiteljice
%
Slovensko javno
mnenje %
Lepo vedenje 76,0 77,5
Samostojnost 84,5 70,4
Trdo delo 3,3 29,3
Odgovornost 64,3 76,0
Domišljija 22,9 12,6
Strpnost in
spoštovanje drugih
77,1
70,2
Varčnost 21,6 35,6
Odločnost 46,0 54,1
Vernost 30,9 18,3
Nesebičnost 34,3 37,8
Ubogljivost 36,3 25,2
Upoštevajoč Inglehartovo tipologijo vrednotnih orientacij (Inglehart, 1995, 1997) ocenjujemo,
da slovenske vzgojiteljice (v primerjavi celotnim slovenskim vzorcem) v odnosu do otrok bolj
nagibajo k t.i. postmaterialističnemu vrednotnemu vzorcu, ki spodbuja razvoj lastnosti, kot so
samostojnost, domišljija ter strpnost in spoštovanje drugih 9 (tabela 3). Nekoliko nad
9 Ta je sicer značilen za države blaginje zahodne Evrope, zlasti skupino nordijskih držav, ki se jim pridružujeta
Nemčija ter Švica. Pri razlagi modelov se opiramo na rezultate faktorkse analize in analize združevanja v
skupine, ki je bila narejena na vzorcu 43 držav. Glej Poročilo o človekovem razvoju (Hanžek,1999; Hanžek,
2001) ter Turnšek, 2000.
24