problem in cilji raziskovalne

poudarjali strokovni teksti, vzgojni program in tudi vzgojiteljice v svojih načelnih izjavah, se
je v praktičnih ravnanjih pokazala velika podobnost pri odnosu posamezne vzgojiteljice do
različnih otrok v skupini. Za vzgojiteljice, vključene v vzorec, je bilo v večini primerov
značilno neupoštevanje individualnosti in razlik med posameznimi otroki, nefleksibilnost pri
vzgojnem delu in vrsta nereflektiranih in rutinskih ravnanj. Seveda pa 'krivde' nikakor ne
moremo pripisati vzgojiteljicam; k opisanemu je veliko pripomogel tudi predpisani vzgojni
program oz. koncept predšolske vzgoje tega časa.
Nekatere študije iz eksperimentalnih programov (npr. Špoljar, 1991) kažejo, da pozitiven in
angažiran odnos odraslega znatno (še bolj kot posebni trening) vpliva na rezultate programa.
Vzgojiteljica bo zagotovo bolj angažirana pri izvajanju kurikuluma, ki se sklada z njeno
osebno filozofijo, zato menimo, da je za uspešno izvedbo nacionalnega (formalnega oz.
predpisanega) kurikuluma zelo pomembno ujemanje med subjektivno teorijo vzgojiteljice ter
temeljnimi načeli in cilji, ki jih zagovarja formalni kurikulumum.
3. OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA
Študija se ukvarja z dvema širšima sklopoma stališč oz. prepričanj vzgojiteljic:
- s splošnimi pogledi na otroštvo, pojmovanjem (predšolske) vzgoje, vloge in nalog
predšolskih ustanov ter
- s specifičnim odnosom do novega kurikuluma (razumevanjem in razlago načel in
teoretičnih predpostavk) ter dejavnikov, ki opredeljujejo njegovo izvedbo.
Zanima nas, kakšna je podoba otroka in kakšen prevladujoči model vzgoje, katere naloge
vrtca in cilje predšolskega kurikuluma vzgojiteljice postavljajo kot prednostne in kako
razumejo lastno vlogo v vzgoji in izobraževanju predšolskih otrok. Nekatere rezultate smo
lahko primerjali z ugotovitvami mednarodnih primerjalnih študij Preschool in Three Cultures
(Tobin in sod., 1989), Mednarodne primerjalne študije vrednot (Inglehart, 1995; Inglehart,
1997) ter s slovenskim javnim mnenjem (Toš, 1999).
Ko gre za mnenja, ki se nanašajo neposredno na Kurikulum za vrtce (1999), nas zanima,
katerim spremembam, ki jih prinaša, vzgojiteljice dajejo prednost. Ugotoviti želimo, ali
'podpirajo' uresničevanje njegovih temeljnih načel, kot so načelo odprtosti kurikuluma ter
avtonomnosti in odgovornosti pedagoških delavcev in vrtca, načelo uravnoteženosti, načelo
18