problem in cilji raziskovalne

dejstvu, da je bila priprava na šolo pri nas zelo poudarjena v bližnji preteklosti, vendar so že
več kot desetletje pogoste tudi kritike sholarizacije vrtcev.
Na tretjem mestu po pomembnosti je pomoč staršem in izobraževanje staršev, saj kar 47,6 %
vzgojiteljic to funkcijo navaja med prvimi tremi izbirami. Navedeni podatek nakazuje, da je
med slovenskimi vzgojiteljicami še vedno pogost paternalističen odnos do staršev, o čemer
bomo razpravljali v naslednjem podpoglavju (5.2.1).
5.2 VRTEC V ODNOSU DO DRUŽINE IN ŠOLE
5.2.1 Odnos med vrtcem in družino
V študiji smo opazovali tudi avtonomnost in odgovornost vrtca v odnosu do družine oz.
zahtev in pričakovanj staršev. Zanimalo nas je, kakšen je najbolj zaželen koncept sodelovanja
in kdo je po mnenju vzgojiteljic tisti, ki je bolj odgovoren za kakovost sodelovanja.
Vzgojiteljice smo spraševali, na kakšen način naj bi se starši vključevali v življenje vrtca.
Izbirale so med štirimi modeli sodelovanja, ki jih lahko prepoznamo v praksi in v strokovnih
utemeljitvah vrtcev, seveda ne vedno v 'čisti' obliki. Anketirane vzgojiteljice so lahko opisale
svojo zamisel zaželenega načina sodelovanja, če jim nobeden od predlaganih modelov ni
ustrezal.
Omenjeni modeli sodelovanja se razlikujejo glede na to, koliko možnosti za neposredno
udeležbo staršev v življenju vrtca omogočajo, in glede na to, kakšni so mehanizmi
(so)odločanja. 12 V drugem delu so vzgojiteljice na desetstopenjski lestvici označile, kakšno je
njihovo lociranje odgovornosti med dvema skrajnima trditvama.
Tabela 5: Zaželen model sodelovanja med vrtcem in družino
Formalno sodelovanje: vrtec obvešča, starši se udeležujejo sestankov 5,9
Aktivno sodelovanje: starši lahko obogatijo program, ne morejo ga spreminjati 52,8
Partnersko sodelovanje: starši in vzgojitelji sooblikujejo program 37,0
Brez sodelovanja: starši naj izberejo program, ki jim najbolj usteza 3,3
b.o. 0,9
12 Pojem participacija oz. dejavna udeležba vključuje obe omenjeni ravni; stopnjo (so)udeležbe in stopnjo vpliva.
28
%