problem in cilji raziskovalne

1. UVOD
V obdobju od leta 1999 se v slovenske vrtce s strokovno podporo Zavoda RS za šolstvo
postopoma uvaja Kurikulum za vrtce (1999), ki daje strokovno podlago za delo v slovenskih
vrtcih. Nov nacionalni kurikulum s teoretskimi izhodišči in načeli, ki se v več ključnih točkah
razlikujejo od Vzgojnega programa za vzgojo in varstvo predšolskih otrok (1985), 1 zagotovo
pomembno sooblikuje prakso vrtcev. Vendar pa uradni kurikulum ni edini in najpomembnejši
dejavnik kakovosti predšolske vzgoje. Številni avtorji in avtorice (npr. Miljak, 1988; Pešić,
1987) namreč ugotavljajo, da na vsebino in kakovost izkušenj, ki jih otrok dobi v vrtcu, bolj
kot formalni kurikulum, vplivajo izobrazba vzgojiteljev, razumevanje otrokovega razvoja,
čustveno sprejemanje programa, lokalni pogoji in kultura. A. Miljak (1993) pravi, da se
postavlja vprašanje, ali so kvalitativne spremembe vzgoje mogoče samo s spremembo
zakonskih predpisov in vzgojno-izobraževalnih programov, ali pa so te samo eden izmed
nujnih pogojev za spremembe.
Stališča, prepričanja in vrednote vzgojiteljic, ki se bodisi neposredno ali posredno nanašajo na
vzgojo otrok, prav tako pomembno sooblikujejo vsakdanje življenje v vrtcu. Primerjalne
študije stališč in vrednot namreč kažejo, da obstajajo značilne kulturne razlike v pogledih na
otroštvo in vzgojo (Turnšek, 2000) in da se te razlike zrcalijo tudi v praksah vrtcev po svetu,
zlasti v tistem delu, ki ga opredeljujemo kot t.i. prikriti kurikulum (Tobin in drugi, 1989).
Prikriti kurikulum deluje tako, da se na osnovi skupnih institucionalnih danosti izoblikujejo
določeni stereotipni načini vedênja, ki se vtisnejo v osebnostno strukturo posameznikov in
posameznic (Gerbner, 1974, nav. po Ule, 1988). V tem smislu je prikriti kurikulum institucije
povezan s kulturnimi vzorci in pravili v dani družbi. Zato je še kako aktualno proučevanje
stališč in prepričanj vzgojiteljev - v odnosu do prevladujočih vrednotnih vzorcev družbe in v
odnosu do uradnega kurikuluma. Stališča, vrednote in prepričanja vzgojiteljic v vrtcu
učinkujejo kot 'notranji', implicitni kurikulum, ki določa, na kakšen način se bo na izvedbeni
ravni izrazil (in preoblikoval) uradni (eksplicitni in intencionalni) kurikulum. Sodobna
1 Ta program je bil uradno sprejet leta 1979, prvič pa je izšel leta 1980. Tu bomo uporabljali drugo izdajo, ki je
skupaj s smernicami za vzgojno delo izšla leta 1985. V nadaljevanju bomo omenjeni vir navajali kot: Vzgojni
program (1985).
8