problem in cilji raziskovalne

institucionalnimi pričakovanji predvsem učijo vloge učenca oz. učenke. Pravita (prav tam:
53): »Pomeni predmetov in dogodkov postanejo otrokom jasni, ko sodelujejo v družbenem
okolju. Uporaba (igralnih in učnih) pripomočkov, narava avtoritete, kakovost osebnih
odnosov, spontane pripombe kot tudi drugi vidiki dnevnega življenja v razredu, vse to
prispeva k rastoči otrokovi zavesti o njegovi ali njeni vlogi v razredu in k njegovem ali
njenem razumevanju družbenega okolja.«
M. Ule (1988) pravi, da se prek prikritega kurikuluma prisvajajo vzorci identitete in merila za
medsebojno primerjanje. Avtorica opozarja na pogosto neujemanje med implicitnim vzgojno-
ideološkim momentom prikritega kurikuluma in eksplicitnim vzgojno-ideološkim momentom
uradnega kurikuluma. 3 Zato se nam zdi še toliko bolj umestna zahteva Kurikuluma za vrtce
(1999) o nenehnem prepoznavanju in rahljanju učinkov prikritega kurikuluma.
2.3 SUBJEKTIVNE TEORIJE IN RAVNANJA VZGOJITELJIC
B. Marentič Požarnik (2000: 8) pojasnjuje, da so subjektivna ali osebna pojmovanja naše
osebne ideje, ki jih imamo o nekem pojavu in nam pomagajo razložiti svet ter se v njem
znajti. Pogosto so čustveno in vrednotno obarvane, ne povsem zavestne in logične. A. Polak
(1997: 491) pravi, da učitelji in učiteljice v procesu pridobivanja znanja in izkušenj,
izgrajevanja osebnosti in vrednot oblikujejo osebna pojmovanja o posameznih pojmih, s
katerim se srečujejo pri svojem delu. Osebna pojmovanja se povezujejo med seboj v relativno
nespremenljive zveze pojmovanj, ki jih imenujemo subjektivne teorije. Subjektivne teorije
učiteljic so vsaj v grobih obrisih izoblikovane že pred vstopom v formalni sistem pedagoškega
izobraževanja. Oblikujejo in razvijajo se pod vplivom procesa lastnega izobraževanja in
predvsem pod vplivom neposredne praktične izkušnje. Menimo, da bi enako lahko rekli tudi
za vzgojiteljice predšolskih otrok.
V strokovni literaturi s področja predšolske vzgoje se kot sinonim za subjektivne teorije
vzgojiteljic najpogosteje uporabljata izraza implicitna teorija in implicitna pedagogika (npr.
Miljak, 1993; Pešić, 1987). 4 Po definiciji M. Pešić (1987: 122) implicitna pedagogika
vzgojiteljic zajema »osebne, privatne teorije vzgojiteljic oz. osebno prevzet in izgrajen sistem
vrednot, znanja in prepričanja o naravi in razvoju otroka ter iz tega izvedene cilje vzgoje in
3 Kot primer navaja nasprotje med realnim 'navajanjem' šolarjev na odtujene in represivne splošne družbene
razmere in eksplicitno šolsko ideologijo 'samoupravljanja', 'vsestransko razvite osebnosti' itn. iz naše bližnje
preteklosti (prav tam: 116).
4 B. Marentič Požarnik (1998: 247) pravi, da raziskovalci s tega področja uvajajo zelo raznoliko terminologijo
(npr. praktične, implicitne, osebne teorije, praktično znanje, učiteljeve predstave, verovanja, prepričanja …).
16