problem in cilji raziskovalne

zagotavljaj uveljavljanje pravice do izbire in (so)odločanja (slika 2). Prva izmed najpogosteje
omenjenih sprememb - zagotavljanje več možnosti, da otroci soodločajo in sooblikujejo
življenje v vrtcu - kaže težnjo po demokratizaciji in individualizaciji vsakdanjega življenja in
učenja v vrtcu.
Zagotavljanje kakovosti je po mnenju vzgojiteljic mogoče predvsem s spreminjanjem
kontekstualnih dejavnikov na organizacijski ravni: z boljšo organizacijo prostora (več
kotičkov, dostopnost igrač in materialov otrokom… , spremembami organizacijskih oblik
(delo v manjših skupinah in individualno delo), razporejanjem časa (bolj fleksibilnim dnevnim
redom) in vsebinsko bogatitvijo kurikuluma (večja pestrost vsebin). Med organizacijskimi
spremembami je zaželeno tudi boljše sodelovanje pomočnice vzgojiteljice, nikakor pa ni
zaželeno, da bi aktivnosti na vzgojnih področjih, za katera se vzgojiteljica ne čuti zelo
kompetentna, izvajala druga vzgojiteljica.
Spremembe, ki neposredno zadevajo delo vzgojiteljice – način načrtovanja, izvajanja in zlasti
spremljanja kurikuluma, so nekoliko redkeje izbrane kot prioritetne naloge, npr.: bolj
fleksibilno načrtovanje, opazovanje otrok in spremljanje njihovega razvoja otrok, sprotna
evalvacija vzgojnega dela, zagotavljanje možnosti za aktivno učenje otrok, spodbujanje
interakcij med otroki. Zelo redke vzgojiteljice so med najpomembnejše spremembe navedle
evalvacijo vzgojnega dela, ki je poleg fleksibilnega načrtovanja eden ključnih ciljev
Kurikuluma za vrtce (1999: 10), ki zagotavlja premik k razvojno-procesnemu kurikulumu.
Kot kaže, so za vzgojiteljice v raziskavi najmanj pomembne tiste novosti, ki po našem mnenju
zahtevajo največjo mero senzibilnosti pri prepoznavanju in uveljavljanju razlik in različnosti.
Le manjši delež vzgojiteljic namreč meni, da bi k izboljšanju kakovosti bistveno prispevala
individualizacija počitka in spanja, spoštovanje ter upoštevanje razlik med kulturami ali
zagotavljanje enakopravnosti med spoloma in spolne nestereotipnosti. Lahko bi zaključili, da
je kakovost v predstavah vzgojiteljic prvenstveno stvar širitve in raznolikosti 'ponudbe'
oziroma vplivanja na strukturne dejavnike (ravnanje s prostorom, časom, ljudmi…).
5.4.2 Nosilci odgovornosti za kakovost
Glede na to, da je zagotavljanje kakovosti institucionalne vzgoje vedno splet delovanja na
sistemski ravni, na ravni vrtca in individualni ravni, nas je zanimalo, kdo je po mnenju
vzgojiteljic najbolj odgovoren za pozitiven razvoj predšolske vzgoje.
38