Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

More documents

Recommendations

Info

10 VELIKI INTERVJU Slovenci nimamo najboljšega odnosa do tistih, ki se vračajo, čeprav bi se morali čutiti in spoštovati kot pripadniki istega naroda. nadaljevanje s strani 9 Ljudmila Novak, ministrica za Slovence po svetu, s predsednikom vlade Janezom Janšo, predsednikom DZ Gregorjem Virantom in ministroma Erjavcem ter Žerjavom. Slovenija lahko na tem področju deluje povezovalno in združevalno, želim si čim boljšega sodelovanja, vendar dela namesto njih ne bomo mogli opraviti. Kako boste usklajevali delo v stranki in na ministrstvu? Oboje je potrebno. Na ministrskem položaju sem namreč tudi zato, ker je NSi vladna stranka in je nikakor ne smem pozabiti. Določen čas bom zagotovo namenila tudi stranki, obveznosti pa bom skušala čimbolj premišljeno razporediti, tako po dne- vih kot po urah. Nekatere naloge bodo prevzeli tudi podpredsedniki in drugi organi stranke, ki dobro delujejo. Pomembno je, da znamo delo razdeliti, pri ključnih stvareh pa seveda moram biti zraven. Domnevam torej, da vaš delovni dan traja od jutra do večera? Začne se že doma, kjer na osebni elektronski naslov prejemam veliko službene pošte, na katero skušam v miru odgovoriti. Na Uradu sledijo ministrske dejavnosti, nujna pa je tudi moja prisotnost na koalicijskih usklajevanjih in sejah vlade. Veliko stikov moram imeti z mediji, zvečer imam pa še strankarske dejavnosti. Dan je včasih zares prekratek! V svoji predstavitvi ste med drugim izpostavili, da želite doseči večje spoštovanje rojakov iz tujine v domovini. Ste lahko konkretni? Slovenci pogosto izražamo nezaupanje do ljudi, ki so se odselili v tujino ali prihajajo nazaj, zato bi si želela, da bi jih bolj spoštovali, njihovo znanje vključili v slovensko gospodarstvo, šolstvo… in da bi se oni čutili v domovini ponovno sprejeti. Večkrat sem namreč to nesprejetost doživljala pri našem prejšnjem predsedniku dr. Andreju Bajuku, ki so mu očitali, da je domobranec, izseljenec in še kaj, čeprav vem, da je prišel kot velik strokovnjak z namenom pomagati Sloveniji. Podobnega zasramovanja je bil deležen tudi dr. Jože Bernik, strokovnjak in človek z bogatimi povezavami, ki je zelo pomagal Sloveniji v času osamosvajanja, za kar je leta 2005 dobil tudi priznanje predsednika države. Večkrat sem opazila, da Slovenci nimamo najboljšega odnosa do tistih, ki se vračajo, čeprav bi se morali čutiti in spoštovati kot pripadniki istega naroda. Obljubili ste tudi podporo medijem – katere ste imeli v mislih in kakšno pomoč? Nekatere medije Urad že financira. Vem, da imajo trenutno težave pri Primorskem dnevniku in celovških Novicah. Zagotovo so časniki zelo pomembni, mislim pa, da bo v prihodnosti večji poudarek na elektronskih medijih. Kakšni so vaši načrti glede bogatega arhivskega gradiva Slovencev po svetu? Vem, da se to gradivo zbira, vendar mu še vedno ni bilo namenjene dovolj pozornosti niti finančnih sredstev, zato so se mi že oglasile nekatere organizacije, ki si želijo večje podpore. Gre za narodno bogastvo, pomemben del slovenske zgodovine, zato je prav, da se gradivo zbira, ureja in Foto: BOBO mu bo treba nameniti več pozornosti. Prvi povojni izseljenci so namreč že precej v letih in bi bilo škoda, da se to gradivo ne bi ohranilo za naslednike. Za bivšega premiera ste v nekem intervjuju dejali, da ni bil dovolj močan, da bi lahko vztrajal pri svojih idealih. Ali imate ideale tudi sami? Vsak človek, tudi politiki niso izjeme, mora imeti ideale. Moji so med drugimi dobro sodelovanje znotraj koalicije in tudi med koalicijo in opozicijo, upoštevanje dobrih predlogov, ne glede na to, od kod prihajajo, kar ni vedno preprosto, in argumentiran dialog med vsemi stranmi. Kako se počutite kot edina ženska v novi vladi? Bi si želeli več ministric? Sama sem si želela, da bi bila v novi vladi še kakšna ženska predstavnica, ker sem prepričana, da je veliko žensk političark, ki so sposobne, strokovne in bi lahko vodile določene resorje. NSi je izpolnila svojo nalogo in na enega od dveh ministrskih položajev predlagala žensko, medtem ko so se druge stranke pač odločile drugače. Svoje odločitve, ki jih seveda moram spoštovati, so utemeljevali s kriznimi časi, ko nekatera ministrstva potrebujejo trdo moško roko. Prepričana pa sem, da znamo v krizi tudi ženske dobro krmariti. Tudi sama sem stranko prevzela v najbolj kritični situaciji in potrebovala sem precej potrpljenja, da sem jo znova pripeljala v parlament, kar si štejem kot velik dosežek. Veliko čestitk ob izvolitvi sem prejela tudi od naših rojakov – nekatere med njimi poznam, z drugimi se bom še srečala. Predvsem so izražali zadovoljstvo, da je Slovenija ohranila ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, kljub nekaterim negativnim domačim kritikam. Ta minister ima velik simbolen pomen in prav je, da Slovenci čutijo, da niso pozabljeni… To področje mi je pisano na kožo, me veseli in že poznam delovanje na njem. Se morda že ubadate s pripravo vseslovenskega srečanja? O tem smo že govorili. S srečanji, kakršno je bilo lani, 1. julija v Ljubljani, bomo nadaljevali in kmalu začeli priprave na letošnjega. Morda kakšna misel za konec pogovora? Glede na to, da bodo najin intervju brali Slovenci po svetu, jih želim po tej poti lepo pozdraviti. Seveda se nadejam dobrega sodelovanja, da bi spoznala, katere so bistvene težave in jih učinkovito pomagala reševati, seveda pa tudi si želim, da bi se lahko osebno srečali, bodisi v Sloveniji bodisi na moji poti ob obisku kakega dogodka. Torej zaenkrat: lep pozdrav vsem Slovencem po svetu in v zamejstvu!
Slovenski posel na Kitajskem Najpomembnejši je osebni stik POSLOVNE STRANI MaTjaž brezigar, PrejeMniK PoSebnega Priznanja horUS za DrUžbeno oDgovornoST, Lani Prvič PoDeLjene TUDi PoDjeTniKoM S SLovenSKiMi KorENINAMI, KI dELujEjo V zAMEjStVu ozIroMA Po SVEtu, jE Kot MANAGING dIrEKtor ISKrE SuzHou PrISPEVAL K uVELjAVItVI BLAGoVNE zNAMKE NA KiTajSKeM. PrePričan je, Da Se bo iSKri avToeLeKTriKi PriDrUžiLo še KaKo SLoVENSKo PodjEtjE NA tEM oGroMNEM IN zELo odPrtEM trGu. blanka Markovič Kocen Po spletu okoliščin je Matjaž Brezigar iz Irana, kjer je Iskra Avtoelektrika postavljala tovarno za potrebe lokalnega avtomobilskega trga, prevzel vodenje Iskrinega kitajskega podjetja v Suzhouu. Čeprav je mislil, da se bo vrnil v Iran, je na Kitajskem zdaj že šesto leto. Tudi po njegovi zaslugi je Iskra v določenih segmentih na Kitajskem zelo prepoznaven igralec. Katera so področja vašega dela? Najprej sem kolegom pomagal pri vzpostavitvi sistemov kakovosti, lokalizacije podsestavov, vzpostavitvi nabave in organiziranju proizvodnje. Po odhodu direktorja Honn Matevža, sicer mojega dobrega prijatelja, opravljam delo direktorja podjetja Iskra Suzhou, ki z 250 zaposlenimi, med katerimi je tudi pet Slovencev, 60 odstotkov svojih izdelkov proda na Kitajskem trgu, 40 odstotkov pa izvozimo v ZDA in Evropo. Leta 2011 smo začeli graditi tudi lastne poslovne prostore. Z ocenjeno vrednostjo dva milijona ameriških dolarjev je to največja dosedanja slovenska investicija na Kitajskem. Nikakor pa si tega primata ne želimo ohraniti, saj bi bili zelo veseli, če bi nas katero drugo slovensko podjetje prehitelo na tem resnično hitro rastočem trgu. Ste pri seznanjanju s kitajskim poslovnim okoljem naleteli na kakšne težave? V bistvu ne. Kitajska je dobro pripravljena na tuje investicije. Imajo določena birokratska pravila, vendar se na koncu vse zadeve veliko hitreje odvijejo kot v Evropi. Tudi tu veljajo osnovna pravila posla, ki se ne razlikujejo od preostalega sveta. Je pa na Kitajskem bolj pomemben osebni stik kot na primer v Evropi. Lani ste prejeli posebno priznanje Horus, ki so ga tokrat prvič podelje- vali tudi slovenskim podjetnikom v svetu. kaj vam to priznanje pomeni? Vesel sem, da se je organizator odločil za to, ker vse prevečkrat pozabljamo na možnost prodora slovenskih podjetij na tuje. Seveda ne gre samo za slovenska podjetja, ampak tudi za podjetja in podjetnike s slovenskimi koreninami. Ko si zunaj, si veliko bolj dovzeten za slovenske uspehe in zato je zelo pomembno, da tako doma kot tudi v tujini Slovenci pokažemo, kaj zmoremo in znamo. Včasih se mi zdi, da nas je nekoliko strah tujine, vendar vam zagotavljam, da le-ta ni nikakršen »bavbav«. Glede na to, da nas ni veliko, smo na svoje znanje in dosežke lahko ponosni. Vesel sem torej uspehov drugih kandidatov. Je pa priznanje brez dvoma nagrada za dolgoletno delo, tako moje osebno kot tudi kolegov iz podjetja. Saj veste, brez njih in razumevajoče družine ne zraste nič. Kot managing direktor Iskre Suzhou ste veliko prispevali k uveljavitvi blagovne znamke na Kitajskem. Kateri Iskrini izdelki se torej prodajajo na tem trgu? Danes je Iskra v določenih tržnih segmentih na Kitajskem zelo prepoznaven igralec. In to je tudi bil najtežji del naloge celotne ekipe. Ko si prepoznaven, si lažje odpiraš vrata pri potencialnih kupcih. Na samem začetku smo včasih v hotelu čakali na sestanek, da so nas sploh sprejeli, kaj šele, da bi se pogovarjali z nami! Danes pa je povsem drugače: brez težav lahko potrkamo na katerakoli vrata. Za lokalni trg delamo predvsem zaganjalnike in alternatorje za dieselske motorje, ki se uporabljajo v kamionski industriji ter industriji gradbene in kmetijske mehanizacije. Del tega programa tudi izvažamo. Največji del izvoza pa predstavljajo DC motorji za razne hidravlične aplikacije, ki se uporabljajo, recimo, v vsakem viličarju. Katere so po vašem mnenju največje razlike med evropskim in kitajskim poslovnim okoljem? Menim, da bistvenih razlik ni. So le nianse, ki spremljajo osnovni posel. V Evropi je veliko bolj sprejemljiva komunikacija na daljavo, projekti tečejo dalj časa in po vnaprejšnjih načrtih, na Kitajskem pa je pri poslu zelo pomemben osebni stik, zadeve se veliko hitreje odvijajo, projekti izvajajo hitreje kot v Evropi. Kitajski trg je namreč lačen sprememb in novosti. Katero prevozno sredstvo (če sploh) uporabljate? Avtomobil. Kot veste, je Kitajska največji svetovni avtomobilski trg. 14 milijonov avtomobilov ni malo. Čez pet let naj bi jih prodali 30 milijonov na leto. Najraje pa sedem na kolo, čeprav nas je uporabnikov pravih koles zelo malo. Močno namreč Matjaž Brezigar, direktor Iskre Suzhou se nadaljuje na strani 12 11
Page 1: Slovenija danes, Slovenci.si, Leto
Page 4 and 5: Državni zbor Monošter 4 PANORAMA
Page 6 and 7: 6 V ŽARIŠČU Leteči Kranjec pole
Page 8 and 9: 8 VELIKI INTERVJU Ljudmila novak, n
Page 12 and 13: Poslopje Iskre Suzhou na Kitajskem
Page 14 and 15: oskar Molek 14 KULTURA Prvobitnost
Page 16 and 17: 16 KNJIŽNA POLICA Slovenska beseda
Page 18 and 19: izseljenski spomeniki 18 NE PREZRIT
Page 20 and 21: Slovenska znanost v argentini 20 IZ
Page 22 and 23: Daša Klemenčič 22 MLADI Peru, zg
Page 24 and 25: 24 SPOZNAJMO SE Slomškov dom v Bue
Page 26 and 27: oštjan Dvořák 26 SPOZNAJMO SE ž
Page 28 and 29: 28 MED NAMI Slovenska izseljenska m
Page 30 and 31: 30 MED NAMI rafaelova družba Daril
Page 32 and 33: 32 ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenci na avs
Page 34 and 35: Darko Šonc, predsednik KD Slovensk
Page 36 and 37: 36 ŠPORT Nogomet Brazilci, morda n
Page 38 and 39: 38 TU SMO DOMA Iz Porabja se je v t
Page 40 and 41: 40 SLOVENSKA KUHINJA PoTica, rogLji
Page 42 and 43: ... V BaNja LUKI 42 VAŠA POŠTA SL
Page 44 and 45: 44 SUMMARIES Ljudmila Novak, the ne
Page 46 and 47: 46 KRIŽANKA Prenovljen osrednji me
Page 48: EDEN V SLOVENIJI 2009: Solčavsko E

Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?