Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...
Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...
Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Pol stoletja fantov s Praprotna<br />
Pevska pravljica<br />
se nadaljuje<br />
KULTURA<br />
Ko So LeTa 1953 <strong>za</strong>čeLi naSToPaTi avSeniKi iz begUnj, Se je DrUgeM KoncU<br />
gorenjSKe, na bUKovici v SeLšKi DoLini, <strong>za</strong>čeLa oDvijaTi zgoDba še enega<br />
uSPEšNEGA ANSAMBLA, PEVcEV fANtoV S PrAProtNA.<br />
jože galič<br />
znameniti pevovodja Franc<br />
Potočnik je znal delati z<br />
mladimi. Med njimi je hitro<br />
našel nadarjene pevce ter jih<br />
vključil v moški, nato še v cerkveni pevski<br />
zbor, najboljše med njimi pa v sekstet,<br />
ki je prav<strong>za</strong>prav pomenil temelj<br />
<strong>za</strong> ustanovitev Fantov s Praprotna. Po<br />
odsluženi vojaščini so se ti še bolj <strong>za</strong>vzeto<br />
posvetili petju in Potočnik jih je v<br />
<strong>za</strong>četku leta 1962 prijavil na prireditev<br />
Pokaži, kaj znaš v Železnikih. Zmaga<br />
jih je spodbudila, da so poskusili še na<br />
takratnem Radiu Ljubljana, v oddaji<br />
Za našo vas. Kot zmagovalci v kategoriji<br />
izvajanja narodnih pesmi so<br />
<strong>za</strong> nagrado dobili snemanje dveh<br />
pesmi <strong>za</strong> radijski arhiv.<br />
In tako se je <strong>za</strong>čelo <strong>za</strong>res. Od njihovega<br />
naslednjega prelomnega<br />
dogodka naprej ljubitelji domače<br />
glasbe o Fantih s Praprotna prav<strong>za</strong>prav<br />
vedo vse. Ali pa tudi ne? Andrej<br />
Bergant, eden od ustanovnih članov,<br />
prvi tenorist sestava, je bil naš zelo<br />
prijazen in natančen sogovornik.<br />
PeTDeSeT LeT SRečNe<br />
PRaVLjIce<br />
“Srečanje z Lojzetom Slakom v<br />
<strong>za</strong>četku šestdesetih let prejšnjega<br />
stoletja je bilo z obeh strani kot ljubezen<br />
na prvi pogled. Nasploh bi lahko<br />
naših petdeset let označil kot srečno<br />
pravljico. Žal bo <strong>za</strong>radi Lojzetovega<br />
odhoda ostalo le pri eni obletnici:<br />
letos poleti smo nameravali proslavljati<br />
njegovo 80-letnico, prihodnje<br />
leto 50-letnico Ansambla Lojzeta<br />
Slaka… Toda opažam, da se nam<br />
zdaj dogaja podobno kot po tragični<br />
smrti našega drugega tenorista<br />
Jožeta Šifrarja v <strong>za</strong>četku sedemdesetih<br />
let. Takrat smo nameravali kar<br />
prenehati s petjem, a nas je glasbeni<br />
producent in urednik Vilko Ovsenik<br />
prepričal, da smo vztrajali z novim<br />
pevcem Francijem Rebernikom, ki ga<br />
je takrat med mladimi pevci na radiu<br />
odkril Lojze Slak. Po Lojzetovi smrti nas<br />
vabijo različni ansambli, ki častijo<br />
njegovo glasbo, da nastopamo na<br />
njihovih koncertih. Zato bo tudi naš<br />
jubilejni koncert konec aprila v Škofji<br />
Loki ubran podobno.”<br />
Foto: Media butik<br />
PoSRečeNa gLaSBeNa<br />
NaVeZa TUDI MeD<br />
SLoVeNSKIMI RojaKI<br />
Andrej je neštetokrat <strong>za</strong>pel ponarodeli<br />
Slakovi pesmi Po dekle in<br />
Čebelar, pri katerih je solist, vendar<br />
pravi, da se ju nikoli ne naveliča, saj<br />
sta navse<strong>za</strong>dnje tudi ljudem zelo pri<br />
srcu. Verjetno ni mesta ali vasi v Sloveniji,<br />
kjer Fantje s Praprotna v svoji<br />
dolgoletni karieri ne bi peli z Lojzetom<br />
Slakom in njegovim instrumentalnim<br />
triom. Posrečena glasbena<br />
nave<strong>za</strong> je veliko gostovala tudi na<br />
tujem, še posebej med slovenskimi<br />
rojaki, razpršenimi po Evropi, Av-<br />
straliji ter Kanadi in Združenih<br />
državah Amerike. »Še danes imam<br />
pred očmi srečne, hvaležne obraze<br />
in solze v očeh rojakov v domu<br />
starejših v Clevelandu, s ponosom se<br />
spominjam našega celotedenskega<br />
gostovanja v Nashvillu, križarjenja po<br />
Karibskih otokih,« pripoveduje Andrej,<br />
ki je prvega pevovodjo Franca<br />
Potočnika nasledil pri pisanju kronike<br />
Fantov s Praprotna. Vse pomembne<br />
ali celo na videz nepomembne do-<br />
godke s pevskih poti ima skrbno<br />
urejene in arhivirane.<br />
Kot umetniški vodja je po Potočniku<br />
<strong>za</strong> pevce skrbel Niko Zlobko, kitarist in<br />
aranžer v Slakovem ansamblu, ki je<br />
priredil tudi veliko narodnih in umetnih<br />
pesmi <strong>za</strong> Fante s Praprotna. Na<br />
večini Slakovih plošč tako najdemo<br />
praviloma po dve takšni pesmi, pred<br />
leti je izšla notna zbirka Zlobkovih priredb,<br />
pa tudi dve samostojni plošči<br />
Fantov s Praprotna. Zlobkovo delo<br />
je nekaj let nadaljeval Milan Ferlež,<br />
v <strong>za</strong>dnjem času pa kar najmlajši<br />
»fant s Praprotna«, prvi basist, sicer<br />
pa vsestranski glasbenik Tone Štritof.<br />
V sedanji <strong>za</strong>sedbi, ki ostaja nespremenjena<br />
že od leta 1992, je še vedno<br />
tudi Janez Dolenc, prav tako eden od<br />
ustanovnih članov.<br />
Ob koncu smo Andreja povprašali<br />
še, kako lahko pevec - in povrhu<br />
vsega še tenorist - ohrani dober, zdrav<br />
glas celih petdeset let. Obstajajo <strong>za</strong><br />
to posebne metode? “Moja je enostavna:<br />
ko <strong>za</strong>čutim hripavost, grgram<br />
žajbelj, včasih tudi z dodatkom timijana.<br />
Predvsem pa sem vseskozi<br />
dobre volje!”<br />
13
Change language