Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

More documents

Recommendations

Info

24 SPOZNAJMO SE Slomškov dom v Buenos Airesu Biti Slovenec v argentini je vredno kot zlato bogaTa DeDiščina šeSTLeTnega DeLa Pri voDenjU SLoMšKovega DoMa V BuENoS AIrESu V ArGENtINI IN PortrEt PoNoSNEGA SLoVENcA MArKA SELANA Mag. darja zorko Mencin Marko Selan, predsednik Slomškovega doma: “Potreba po ohranjanju slovenske dediščine in identitete je močna notranja sila, ki me neprestano vleče naprej, se razvija in plemeniti skozi ves proces.” Vsi, ki ga poznajo, pravijo, da je izjemno podjeten in ponosen Slovenec, star je 43 let. Kar šest let neprekinjeno vodi ta osrednji dom, poleg tega je generalni manager v uspešnem argentinskem podjetju Muresco, oče treh otrok, človek z obilico pozitivne energije, prijeten razgledan sogovornik, odlikuje ga visoka profesionalnost v medsebojnih odnosih. Ali nam lahko na kratko opišete zgodovino Slomškovega doma? Lansko leto smo praznovali 50 letnico našega doma, ki mu pravimo slovenski grič sredi argentinske pampe. Ustanovitelji izhajajo iz tretjega migracijskega toka, namen je bil združiti Slovence in poskrbeti za ohranjanje ter okrepitev narodne zavesti vseh Slovencev, slovenskega jezika in kulture na tujem. Poglabljamo in utrjujemo duhovne vrednote na temelju slovenske krščanske tradicije. Naš cilj je, da smo Slovenci močna in povezana skupnost na argentinskih tleh. Cele generacije se srečujemo s slovensko besedo, prepevamo pesmi, gojimo slovenske običaje, nastopamo na različnih odrih. Kakšen zaklad znanja, zgodb in sporočil smo sprejeli s pomočjo vsakodnevnih aktivnosti v tem dolgem obdobju. Tradicionalno oporišče naših aktivnosti ostaja živa beseda in živ stik med ljudmi, kar sta pomembna elementa vsega bogastva, ki ga daje naše delo. Poleg tega je ključna neomajna ljubezen do domovine prednikov in to je zaklad, ki ga nosimo globoko v srcu in temu smo zvesti vse življenje. Druga pomembna vrednota je naša kultura. S pridnim delom, veliko vnemo in zagnanostjo so naši predniki zgradili skupni dom kot prostor za ohranjanje slovenske identitete. V polnem zagonu ga današnja generacija ohranja, obnavlja in plemeniti s talenti, dobro voljo in prostovoljnim delom. Kako ste se odločili za vodenje Slomškovega doma? Že od mladih nog sem bil aktiven v skupnosti, najprej sem bil predsednik fantovske zveze, potem sem opravljal funkcijo kulturnega referenta. Na nek način sem začutil, da lahko nekaj več prispevam z vodenjem organizacije. Moj cilj je bil med drugim, da Slomškov dom postane privlačen prostor, v katerem se vedno kaj dogaja in kamor ljudje radi prihajajo. Kot pravijo, je predsednik organizacije srce in duša vsake uspešne organizacije. To velja tudi za vas? Navdušenost ljudi okoli mene in duh skupnega timskega dela sta me ves čas spremljala pri vodenju. V vseh teh letih so se stkale številne vezi medsebojnega sodelovanja in zaupanja. Odgovornosti se prenašajo iz roda v rod, odbor sestavlja skupina, ki ima natančno razdeljene naloge, kar zagotavlja uspešnost delovanja. V zadnjem času se vse bolj kaže potreba po upoštevanju razvoja in iskanju novih možnosti za mlade. Potreba po ohranjanju slovenske dediščine in identitete je močna notranja sila, ki me neprestano vleče naprej, se razvija in plemeniti skozi ves proces. Moje globoko prepričanje o pomembnosti zadev, ki jih delam, me motivira in daje energijo. Že po naravi imam rad spremembe in stalno iščem odprte možnosti. Kakšni so bili vaši ključni izzivi? Ključni izzivi so bili povezati v celoto številne aktivnosti in različne interese za doseganje skupnega cilja – ohranjanje slovenske identitete in jezika izven matične domovine. V domu se vsi poznamo in preživimo veliko časa skupaj. Sam sem izbral svojo ekipo in tiste osebe, za katere sem vedel, da bom lahko z njimi odlično delal. Naša ekipa je odlična v organizaciji in delovanju ter je dobro uigrana z vidika sinergij in potencialov oseb. Prepričan sem, da je prav ekipa tista, ki je najbolj zaslužna za naše uspehe, ves čas gradimo skupni timski duh in pripadnost k delu ter visoko angažiranost. Smo interdisciplinarna skupina, ki preživi veliko časa skupaj. Ves čas je bila ključna podpora družine in še posebej sem ponosen, da otroci radi prihajajo v dom, ki jim pomeni varen prostor za učenje in druženje. Kaj so ključni rezultati vašega šestletnega dela? Po mojem mnenju slovenski dom v zadnjih letih ni dobil samo nove dvorane, dobre tehnične opreme, temveč je z vidika organizacije dosegel zrelost in prerasel v močno skupnost, ki je trdno prepričana, da je na pravi poti za doseganje osnovnega cilja. Dosegli smo takšno miselno spremembo in življenjsko moč, da imamo ljudi, ki sami želijo prevzeti določene aktivnosti v domu, so izjemno odgovorni, uživajo pri svojem delu. Delo v slovenskem domu je v bistvu ključno poslanstvo, ki nas združuje in nas »dela« močno povezane. Veseli me, da imamo trdno jedro tretje
generacije Slovencev, ki nadaljuje obstoječo tradicijo. Čeprav bom letos predal vodenje doma nasledniku, bom ostal aktiven tudi v prihodnje. Svoje delo ocenjujem po rezultatih, ki povedo največ. Dom je zdravo socialno okolje za otroke in bodoče družine. Še naprej se bo spodbujalo sodelovanje med različnimi institucijami oziroma organizacijami v Sloveniji, različne oblike sodelovanja, življenje in delo v slovenskih skupnostih ter medijih. Katere aktivnosti se odvijajo v domu? Slomškov dom ima trenutno okoli 500 članov. Imam takšen pristop vodenja, da poslušam svoje člane, upoštevam njihove interese in potrebe. Imamo stalni program in občasne aktivnosti. V domu deluje sobotna šola Antona Martina Slomška, ki poleg učenja slovenščine in drugih predmetov nudi otrokom priložnost razvijanja talentov na različnih področjih. Celo leto potekajo kulturne dejavnosti, kot so nastopi, likovne razstave, srečanja, razvedrilne in športne prireditve. Gledališka dejavnost je raznolika in pred leti je bila naša gledališka skupina na gostovanju v Sloveniji. Pred dvema letoma je ponovno začel delovati tudi mešani pevski zbor, v katerem poje tudi nekaj Argentincev. Mladi so organizirani v svoje organizacije in, kot pravimo, pomenijo »živ ud« doma. Posnet je bil zgodovinski film. Lani smo na primer organizirali Cafe koncert, muzikal Fantom iz opere, večer samospevov in duetov s priznanima glasbenikoma Bernardo in Markom Finkom. V domu si prizadevamo, da govorimo čim več slovensko, vse seje odborov in aktivnosti potekajo v slovenskem jeziku. Kje ste zaposleni? Že sedem let delam kot generalni direktor v uspešnem argentinskem podjetju, ki zaposluje 350 oseb. Ukvarjamo se z izdelovanjem različnih papirnatih izdelkov, nalepk in šolskih potrebščin. Precejšnji delež proizvodnje izvažamo. Službeno veliko potujem v tujino in tako sem bil večkrat na Kitajskem, v Severni Ameriki in po Evropi. Prioritetni so trgi držav Latinske Amerike, ki jih dobro poznam. Kaj vam osebno pomeni delo za slovensko skupnost? Trdno sem prepričan, da je biti Slovenec v Argentini je vredno kot zlato, saj smo močno povezani kar s dvema različnima kulturama, slovensko in argentinsko. Delo v slovenskem domu je bilo temelj, na katerem sem gradil svoje znanje, sposobnosti in se profesionalno izoblikoval. Veliko delam z mladimi in vsakomur priporočam, da se aktivno vključi, saj je v domu varen prostor za prevzemanje odgovornosti in učenje. Prepričan sem, da sem preko teh aktivnosti v domu pridobil določene izkušnje, zaradi katerih sem v argentinskem podjetju hitreje napredoval. Trdno verjamem, da je gojenje slovenske kulture v argentinskem okolju vsakdanji sopotnik pri okrepitvi prizadevanj za uveljavitev koncepta bogatega slovenskega kulturnega prostora zunaj matične domovine in da je to potovanje v bogatejši, samozavestnejši, pravičnejši svet. Koliko časa na dan/teden/mesec uporabite za svoje delo? SPOZNAJMO SE Če se malo pošalim, bi rekel 24 ur, vendar tega dela nikakor ni mogoče šteti v urah, saj je pri meni ves čas prisotna miselnost in skrb za dobro delovanje doma, imam sestanke v domu in izven njega, številni pogovori so potrebni, da se vse aktivnosti odvijajo tekoče. Že po naravi sem takšen, da imam rad, da se ves čas kaj dogaja, stalno sem v gibanju in čutim, da lahko še veliko naredim. Kakšne trende ohranjanja identitete pričakujete v prihodnje? Ohranjanje slovenskega jezika se začne v družini in tukaj je največji izziv, saj se v zadnjem času vse bolj srečujemo z mešanimi zakoni. Ključni izziv je torej, kako pri vsakem posamezniku spodbuditi potrebo po ohranjanju in učenju slovenskega jezika, ki je v tujem okolju precej težje kot v domačem. Ocenjujem, da imamo najmanj težav pri ohranjanju slovenske tradicije in navad, kot je praznovanje božiča, velikonočni prazniki, koline. Pri tem želim poudariti, da želimo čim bolj kvalitetno povezanost z državo Slovenijo, radi sprejemamo obiske različnih skupin, ki obogatijo dogajanje v našem domu. Pri ocenjevanju našega položaja sem optimističen, saj sem prepričan, da bomo našo organizacijo ohranili vsaj še 60 let. Še posebej sem ponosen, da mladi sprejemajo dom kot svoj prostor za druženje in preživljanje prostega časa. Prepričan sem, da se lahko s ponosom ozremo na prehojeno pot in se z veliko samozavestjo podamo na nove izzive prihodnosti. Lani smo izdali obsežno publikacijo, ki prikazuje vso zgodovino doma in ključne aktivnosti, ki so potekale v njem. V njej se kaže ves trud generacij, požrtvovalnost oseb, enotna miselnost in veliko skupnega dela. Skupina mladcev v narodnih nošah Otroško igrišče pred Slovenskim domom 25
Page 1: Slovenija danes, Slovenci.si, Leto
Page 4 and 5: Državni zbor Monošter 4 PANORAMA
Page 6 and 7: 6 V ŽARIŠČU Leteči Kranjec pole
Page 8 and 9: 8 VELIKI INTERVJU Ljudmila novak, n
Page 10 and 11: 10 VELIKI INTERVJU Slovenci nimamo
Page 12 and 13: Poslopje Iskre Suzhou na Kitajskem
Page 14 and 15: oskar Molek 14 KULTURA Prvobitnost
Page 16 and 17: 16 KNJIŽNA POLICA Slovenska beseda
Page 18 and 19: izseljenski spomeniki 18 NE PREZRIT
Page 20 and 21: Slovenska znanost v argentini 20 IZ
Page 22 and 23: Daša Klemenčič 22 MLADI Peru, zg
Page 26 and 27: oštjan Dvořák 26 SPOZNAJMO SE ž
Page 28 and 29: 28 MED NAMI Slovenska izseljenska m
Page 30 and 31: 30 MED NAMI rafaelova družba Daril
Page 32 and 33: 32 ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenci na avs
Page 34 and 35: Darko Šonc, predsednik KD Slovensk
Page 36 and 37: 36 ŠPORT Nogomet Brazilci, morda n
Page 38 and 39: 38 TU SMO DOMA Iz Porabja se je v t
Page 40 and 41: 40 SLOVENSKA KUHINJA PoTica, rogLji
Page 42 and 43: ... V BaNja LUKI 42 VAŠA POŠTA SL
Page 44 and 45: 44 SUMMARIES Ljudmila Novak, the ne
Page 46 and 47: 46 KRIŽANKA Prenovljen osrednji me
Page 48: EDEN V SLOVENIJI 2009: Solčavsko E

Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?