Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

More documents

Recommendations

Info

... V BaNja LUKI 42 VAŠA POŠTA SLoVENSKI KuLturNI PrAzNIK ... V Društvu Slovencev Triglav, Banja Luka, smo v okviru dopolnilnega pouka slovenščine ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili glasbeno delavnico, ki sta jo vodila Mateja Gorjup in Samo Kutin, priznana poustvarjalca slovenske ljudske glasbe. Nastop učencev (foto Manca Cujez) Učenci so spoznavali slovensko ljudsko glasbo in ljudska glasbila z vsega sveta. Vodji delavnice sta najprej na kratko predstavila ljudsko glasbo, s petjem različnih ljudskih pesmi pa sta se nato sprehodila po pokrajinah Slovenije in predstavila nekaj slovenskih ljudskih glasbil in zvočil: lončeni bas, pojoči glavnik, drumlo, trstenke, čivink, bisernico… Ker Mateja in Samo veliko potujeta in raziskujeta ljudsko glasbo tudi drugod po svetu, imata veliko glasbil tudi od drugod. Tako smo lahko spoznali še indijska sarangi in dotaro, madžarski hurdy gurdy, afriško kalimbo, arabsko lutnjo, maroški bendir in n’goni – »harfo« z Malija. Na delavnico pa sta prinesla tudi ogromno zvočil – različnih zvoncev, tolkal, ropotulj, po katerih so udeleženci delavnice kar planili in jih v vsej polnosti zvoka tudi raziskovali. Zaključni koncert učencev dopolnilnega pouka pa je bil tudi uvod v koncertni večer: v gledališču Jazavac je nastopila še skupina Horda grdih, ki je občinstvo popeljala po ljudski glasbi celega Balkana in jo, čeprav maloštevilno, tudi navdušila. - Valentina Gradič, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine - ... V BeRLINU Za Slovence v Berlinu je kulturni praznik med drugim tudi lepa priložnost za srečanje. Tega je 8. februarja v svojih prostorih pripravilo slovensko veleposlaništvo. Namen letošnjega prijetnega druženja je bil predvsem spoznavanje »starih« in »novih« Slovencev, ki jih je v nemški prestolnici vse več – za krajši ali daljši čas. Boštjan Dvořák je pred številnimi gosti poudaril pomen slovenske kulture v izseljenstvu in izpostavil, da je zavest o pripadnosti narodu večja med izseljenci kot v Sloveniji. Že pred večernim dogodkom pa so zgodnjepopoldanski naključni obiskovalci Potsdamer Platza lahko prisluhnili Prešernovi poeziji. Krajši recital v počastitev največjega slovenskega pesnika in obeležitev kulturnega praznika je tako kot že leta prej in vselej 8. februarja pripravil Dvořák. Kljub izredno nizkim temperaturam je ob koncu sledil še simbolni Krst pri Savici, le da letos, zaradi predebelega ledu, brez plavanja. - J. L. A. - ... V UMagU Najmlajše istrsko slovensko kulturno društvo Ajda Umag in Svet slovenske nacionalne manjšine mesta Umag sta na predvečer kulturnega praznika slovesno zaznamovala spomin na slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Kljub izredno hladnem in vetrovnem vremenu se je v umaški mestni hiši zbralo veliko število ljudi, tako Slovencev, živečih v Umagu in bližnjih mestih, kot tudi predstavnikov drugih nacionalnih manjšin ter mesta Umag. Za osrednjo temo programa smo se, za naše prvo obeležje, odločili predstaviti življenje in delo največjega slovenskega pesnika, pri čemer je treba posebno pohvaliti Majdo Vlačič, ki je kot vodja literarne skupine pripravila in vodila celotno predstavitev. Izredno zanimivo in slikovno usklajeno pripoved smo tematsko dopolnili z recitacijami Prešernovih pesmi Kam, Povodni mož, Vrba, Magistrale, Krst pri Savici (Uvod), Nezakonska mati ter nazadnje z Zdravljico. Zaključili smo s poudarkom na pomembnosti pesnikovega dela in njegovega domoljubja za vse Slovence tako v domovini kot - in še posebno - v zamejstvu, potem pa je znano slovensko narodno pesem Kje so tiste stezice zapela vokalna skupina, ki se ji je kmalu pridružila cela dvorana. Ogledali smo si lahko tudi ponatis originalne izdaje Prešernovih Poezij. Po uradnem delu proslave nas je predsednica Vlasta Grgić povabila v preddverje na prigrizek, ki so ga pripravile članice kulinarične skupine in zato ni manjkala niti orehova potica. Ob dobri hrani in pijači smo kmalu tudi zapeli in nadaljevali prijetno druženje. - Irena Blažić - ... V BUZeTU Slovenci in njihovi potomci v Buzetu so na prireditvi, ki jo je na začetku februarja 2012 pripravilo Slovensko kulturno društvo Lipa v Buzetu, obeležili dan kulture. Na slavnostni večer so povabili goste iz Slovenije in lokalne skupnosti. Na prireditvi so nastopili tudi učenci dopolnilnega pouka slovenščine v tem mestu. V Buzetu letos prvič obiskujejo ta pouk učenci osnovnošolske starosti. Nihče od njih ni prinesel slovenščine iz domačega okolja, saj doma ne govorijo slovensko. Zato je bilo treba zanje pouk organizirati na začetniški ravni, v eni skupini za različne starosti, kar zahteva ustrezne oblike in metode pouka. Storila pa sem še več; svoje učence sem navdušila tudi za dramsko dejavnost in nastopanje na prireditvah. Pri dopolnilnem pouku slovenščine so učenci spoznali slovensko pravljico Pod medvedovim dežnikom, ki jo je napisala Svetlana Makarovič. Korak za korakom sem jih pripravila do tega, da so pravljico najprej doživeto brali, nato pa so se na podlagi mojega scenarija naučili besedilo posameznih pravljičnih oseb.V napetem pričakovanju in s tremo so nastopili pred občinstvom na prireditvi. Deležni so bili navdušenega ploskanja staršev in drugih prisotnih. To je bila najboljša spodbuda za njihovo nadaljnje učenje slovenščine in spoznavanje Slovenije. - Dragica Motik, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Buzetu - ... V SKoPjU Slovensko združenje France Prešeren iz Skopja je tudi letos skupaj z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Makedoniji pripravilo kulturni dogodek ob slovenskem kulturnem prazniku. Pozdravnim nagovorom predsednice združenja Anastazije Ribarski in veleposlanika Slovenije v Makedoniji Alaina Briana Berganta je sledil bogat kulturni program. V glasbenem delu je nastopil naš pevski zbor pod vodstvom maestra Tomislava Šopova in navdušil občinstvo, posebno še s samospevi iz glasbene veseloigre Vasovalci. Dolg aplavz je požel tudi nastop otroškega pevskega zborčka ob spremljavi profesorice Marije Dokuzove. Gosta večera sta bila rok skupina OFF Limit in violinist Momčilo Kufojanakis s klavirsko spremljavo Andrea Naunova. Učenca dopolnilnega pouka slovenščine Kristina Pavlović in Bojan Aleksić sta ob glasbeni spremljavi Martina Alčeva zelo doživeto uprizorila Prešernovo Od železne ceste. Pesem Vera Daneta Zajca pa sta prebrali Mateja Serafimova in Marija Rop. V imenu
naše članice, pisateljice in prevajalke Bistrice Mirkulovske, ki je pripravila izbor poezije Blažeta Koneskega v slovenščini z naslovom Naravnost v nebo in za vekomaj, izdala pa jo je Filološka fakulteta Blaže Koneski v Skopju, je dr. Lidija Arizankovska izročila veleposlaniku in predsednici združenja izvode knjige. Prireditev smo zaključili z ogledom prve skupne razstave, Ekspresije naših umetnikov, akademskih slikark Elene Alčeve, Nataše Stankovske-Zafirovske, Angelce Stoiljković in akademskega kiparja Branka Koneskega. Povezovalca sta bila Tamara Pemovska in Jernej Kump. Veleposlaništvo Republike Slovenije je za večletno prizadevanje pri krepitvi prepoznavnosti slovenske kulture in jezika v Makedoniji podelilo priznanja Bistrici Mirkulovski, Anastaziji Ribarski, dr. Amaliji Jovanović, Mariji Dokuzovi, Nevi Serafimovi,Tomislavu Šopovu, Pliski Gugulovski in dr.Lidiji Arizankovski. Dogodek je finančno podprl Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. - Alojz Poliksena - ... Po fRaNcoSKo Na slovenski kulturni praznik pred letom dni so v okrilju Kulturnega centra Tinqueux ustanovili Hišo slovenske poezije v Franciji kot rezultat večletnega pesniškega in kulturnega sodelovanja med Francijo in Slovenijo. Letos pa je slovenski kulturni praznik pa je praznovalo že celo mesto Tinqueux. Kulturni center Tinqueux je odprl vrata v svoje delavnice in ateljeje, kjer so lahko otroci ustvarjali skupaj s starši, pa tudi v mestni knjižnici so se naključni mimoidoči ustavljali v literarnem ateljeju z Anne-Laure Sarazin. V festivalni dvorani so vse popoldne potekale kulturne manifestacije – prenosna miniknjižnica, besedne delavnice, poetična kavarna EutectiC in interaktivni oder s slamerji SlamTribu. Zvečer se je dogajanje preselilo v razstavno dvorano Kulturnega centra Tinqueux »Dans la lune«, kjer sta ob razstavi »5 letnih časov« direktorica kulturnega centra Mateja Bizjak Petit ter namestnik župana Christian Lefèvre novorojenim prebivalcem občine podelila kulturni potni list – slikanico Le colis rouge Clothilde Perrin oziroma album Rhino des villes Gaëtana Dorémusa, zatem pa nazaj v festivalno dvorano, kjer so poetični otoki spet zaživeli. Praznovanju se je pridružil tudi konzul slovenskega veleposlaništva v Parizu Oliver Đajić. - Živa Čebulj - ... V heLSINKIh Sredi februarja je na veleposlaništvu Slovenije v Helsinkih potekala prva letošnja delavnica za slovenske otroke in starše na temo »Prešerne maske«, ki je združevala Prešernov dan in tradicionalno izdelovanje pustnih mask. Otroci in starši so v začetku prisluhnili zgodbi o Francetu Prešernu, največjem slovenskem pesniku in avtorju naše himne Zdravljice, potem pa so ob poslušanju slovenskega pustnega izročila izdelovali t.i. »prešerne maske«. Udeležence delavnice je obiskala tudi Barbara Miklič Türk, ki se je s soprogom, predsednikom Slovenije dr. Danilom Türkom, prav tedaj mudila na Finskem, na srečanju devetih predsednikov skupine Arriolos. Otroci in starši so gospe Miklič Türk predstavili »pustne kreacije« obenem pa ji je Združenje otrok in staršev podarilo lično izdelan spominek, skupinsko fotografijo iz delavnice, ko so otroci in starši na ambasadi izdelovali židane marele. Prva dama Slovenije pa je otroke obdarila s Prešernovimi kroglicami in izrazila priznanje za zavzeto delo ter zadovoljstvo nad dejstvom, da Slovenci na Finskem na tako srčen način, tudi s pomočjo in angažiranjem veleposlaništva v Helsinkih, skupaj z mlajšimi generacijami ohranjajo stik s Slovenijo in krepijo slovensko kulturno identiteto tukaj na severu Evrope. - Andreja Banutai - ... V PaRIZU Društvo Slovencev v Parizu pod vodstvom predsednice ge. Ane Stegu Vičič je v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom, Hišo slovenske poezije v Tinquexu in Slovensko katoliško misijo v dvorani Slovenskega doma v Châtillonu organiziralo praznovanje Prešernovega dne pod geslom »Govorim, pojem in berem tudi slovensko.« Po sveti maši se je z Zdravico, ki smo jo ob spremljavi harmonikarja Marjana Slaviča zapeli vsi prisotni, začel kulturni program. V uvodnem govoru je predsednica društva Ana Stegu Vičič poudarila pomembnost spoštovanja kulture kot velike osebne in narodne vrednote. Izrazila je veselje nad gojenjem slovenskega jezika v drugi in tretji generaciji izseljencev in zlasti nad ohranjanjem narečij, ki plemenitijo slovensko besedo, pooblaščena ministrica VAŠA POŠTA Darja Golež pa nas je spomnila, da se brez kulture slovenstvo ne bi ohranilo, kar najbolje vedo ravno rojaki v tujini. Predavanju Prešeren med domoljubjem in svetovljanstvom je sledila predstavitev prvega leta delovanja Hiše slovenske poezije, ki ga s pomočjo direktorice Mateje Bizjak Petit budno spremljamo tudi v reviji Slovenija danes. Nazadnje je Meta Klinar, lektorica slovenščine na Institutu za vzhodne jezike in civilizacije na eni od pariških univerz na kratko predstavila študij slovenskega jezika na tej ustanovi. Slovenski kulturni dan v Parizu je minil v veselem, sproščenem in prijateljskem vzdušju, med katerim smo okrepili prijateljske vezi in stkali nekaj novih. - Meta Klinar - ... V MaDRIDU V koncertni dvorani Narodnega muzeja romantične umetnosti v Madridu so s koncertom Slovenske in evropske melodije 19. stoletja v izvedbi slovenske mezzo-sopranistke Tine Šilc in ruske pianistke ter skladateljice Natalie Pobedina zaznamovali slovenski kulturni praznik. Prvi del koncerta je bil posvečen slovenskemu samospevu skladateljev Ipavca, Vilharja, Maška, Foersterja, Gerbiča in Lajovica. V drugem delu sta glasbenici izvajali evropski romantični repertoar Schumanna, Dvoržaka, Faureja ter Bellinija. Uvodoma sta številno občinstvo nagovorila predsednica Slovenskega kulturnega društva Triglav Amparo Lašič in veleposlanik Republike Slovenije v Madridu, Aljaž Gosnar, ki je Slovenskemu kulturnemu društvu ter muzeju izrazil hvaležnost za organizacijo koncerta. V svojem govoru je izpostavil visok zgodovinski in socialni pomen kulture na Slovenskem v Prešernovem času, ki je slovenskemu narodu prinesel literaturo in glasbo neprecenljive vrednosti. Veleposlanik je hkrati poudaril, da se morata slovenska in španska kultura še bolj približati, za kar je treba okrepiti medkulturno izmenjavo med državama. - Tina Šilc - Vabimo vas k sooblikovanju naše revije. Na naslovu vasa.posta@sloveniatimes. net pričakujemo zanimive utrinke iz življenja Slovencev po svetu. Vašo pošto sprejemamo tudi na naslovu Slovenija danes, Trg MDB 12, 1000 Ljubljana, Slovenija. 43
Page 1: Slovenija danes, Slovenci.si, Leto
Page 4 and 5: Državni zbor Monošter 4 PANORAMA
Page 6 and 7: 6 V ŽARIŠČU Leteči Kranjec pole
Page 8 and 9: 8 VELIKI INTERVJU Ljudmila novak, n
Page 10 and 11: 10 VELIKI INTERVJU Slovenci nimamo
Page 12 and 13: Poslopje Iskre Suzhou na Kitajskem
Page 14 and 15: oskar Molek 14 KULTURA Prvobitnost
Page 16 and 17: 16 KNJIŽNA POLICA Slovenska beseda
Page 18 and 19: izseljenski spomeniki 18 NE PREZRIT
Page 20 and 21: Slovenska znanost v argentini 20 IZ
Page 22 and 23: Daša Klemenčič 22 MLADI Peru, zg
Page 24 and 25: 24 SPOZNAJMO SE Slomškov dom v Bue
Page 26 and 27: oštjan Dvořák 26 SPOZNAJMO SE ž
Page 28 and 29: 28 MED NAMI Slovenska izseljenska m
Page 30 and 31: 30 MED NAMI rafaelova družba Daril
Page 32 and 33: 32 ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenci na avs
Page 34 and 35: Darko Šonc, predsednik KD Slovensk
Page 36 and 37: 36 ŠPORT Nogomet Brazilci, morda n
Page 38 and 39: 38 TU SMO DOMA Iz Porabja se je v t
Page 40 and 41: 40 SLOVENSKA KUHINJA PoTica, rogLji
Page 44 and 45: 44 SUMMARIES Ljudmila Novak, the ne
Page 46 and 47: 46 KRIŽANKA Prenovljen osrednji me
Page 48: EDEN V SLOVENIJI 2009: Solčavsko E

Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?