Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

More documents

Recommendations

Info

30 MED NAMI rafaelova družba Darila Zimskih višarskih dni NI VELIKo LjudI, KI BI NA SVEtE VIšArjE PrišLi z DrUgačniM naMenoM KoT na roManje aLi PoziMi na SMUčanje. Kaj Pa, če na KrajU, Ki PovezUje Tri naroDe, oboje zDrUžiMo S STroKovniM PodKoVANjEM o SLoVENcIH zuNAj SLoVENIjE? Udeleženci Višarskih dnevov mladih so se tokrat pogovarjali o Slovencih po svetu s poudarkom na Avstraliji in o malo drugačnem pogledu na manjšino: o Kočevarjih, bolj znanih kot Kočevarski Nemci. Smučanje je bilo eden izmed razlogov, da smo se zimskih višarskih dni udeležili. Drugi je bila tema, ki nas je družila ob večerih: tokrat smo se pogovarjali o Slovencih po svetu s poudarkom na Avstraliji in o malo drugačnem pogledu na manjšino: o Kočevarjih, bolj znanih kot Kočevarski Nemci. PReDaVaNje DR. žIgoNa NaVDUŠILo O delovanju med slovenskimi izseljenci je prvi večer govoril dolgoletni generalni konzul za Slovence po svetu dr. Zvone Žigon. Njegovo pripovedovanje smo kar vpijali. Na koncu ni mogel nihče verjeti, da je trajalo štiri ure. Če bi bil dr. Žigon še naprej konzul, bi bila z veseljem Slovenka, izseljena nekje v Argentini, na primer. Na stanje izseljencev gleda zelo realno. “Asimilacija je naraven proces,” pravi, vendar zaradi tega ne stoka. S prirojenim humorjem in iznajdljivostjo najde vse točke, kjer bi se dalo velikokrat sprte skupine Slovencev v neki državi povezati in jih navdušiti za ohranjanje korenin. “Za skupnost Ana Gruden ni dobro, če je zaprta,” pravi, zato je dobrodošlo, če se mladi poročajo tudi z Neslovenci. Prihodnost slovenskih skupnosti pa je v medsebojnem druženju v pevskih zborih, plesnih skupinah, pri skavtih ipd., že od malih nog naprej. Mladi tako rastejo skupaj, se med seboj poznajo, nekateri poročijo in ohranijo stike z vrstniki vse življenje. To je jedro izseljenske skupnosti. Pokazal nam je več primerov dobrega sodelovanja med starejšo in mlajšo generacijo, pa tudi primere, kako se ne dela: ko starejši ne pustijo mladih zraven, ker imajo drugačne ideje od njih, skupnost pa zato začne počasi razpadati. Pripovedoval nam je tudi npr. o potici, ki v izseljenstvu pridobi svet pomen – dame in izobražene mlade gospodične, ki niso nikoli same skuhale niti kave, so se v tujini naučile peči potico. Ob takšnih in podobnih zanimivostih je večer minil kakor blisk. Mag. jaKLITSch o KočeVaRjIh Predavateljica, ki naj bi predavala naslednji dan, je bila kar zaskrbljena, kako bo dosegla tako visok nivo. Vendar je bila njena skrb odveč. Predavanje o Kočevarjih prejšnjega samo po dolžini ni doseglo, vse drugo je bilo tako novo in zanimivo, da je bilo vredno višarskih dni. Mag. Helena Jaklitsch je potomka Kočevarjev oziroma Kočevskih Nemcev, kot se je poimenovanje (namerno) uvajalo med vojnama in po njih. V nasprotju s splošno razširjenim mnenjem, da so bili to Nemci, nekako povezani z drugo svetovno vojno, je Helena razložila, da so se na slovensko ozemlje s Tirolske priselili v 14. stoletju, da bi kolonizirali gozdove in posesti zemljiškega gospoda. Tu so si ustvarili povsem svojo kulturo, se povezali z okoliškimi Slovenci, s katerimi so se vedno dobro razumeli, svojo smer razvoja je ubral tudi njihov jezik, ki je bil izoliran od nemškega. V najboljših časih jih je bilo okrog 25.000. Lepo so živeli vse do začetka nacionalnih gibanj, najslabše pa se jim je začelo goditi med drugo svetovno vojno, ko je za sovraštvo do njih zadostovalo, da so bili “Nemci”. Veliko so jih nasilno izselili, po vojni pobili, drugi so zbežali po svetu in se do danes niso vrnili. Šokirani smo bili ob dejstvu, da so njihove vasi po vojni zravnali z zemljo, in to tako temeljito, da so danes od cele vasi ostali le makadamska pot in morda ruševine dveh hiš. Misliti nam je dalo tudi dejstvo, da je to počela slovenska komunistična oblast – torej nismo bili Slovenci vselej ubogi in zatirani, ampak smo zatirali tudi sami. Danes se poskuša rešiti, kar se rešiti še da: nagrobnike, cerkve, dokumente, jezik, zgodovino … kar je ob še 90 živečih Kočevarjih v Sloveniji, od katerih ne znajo več vsi kočevarščine, precej težko delo. Še težje pa bo to najbrž spraviti v uradno narodno zgodovino. Za popolno sliko teh prijetnih dni je dovolj, če takim poučnim večerom prištejemo še najlepše možno vreme in čudovito smuko. Kot velik dar bodo ostali v nas in še dolgo odmevali tudi v našem delovanju.
Slovenci na avstrijskem Koroškem ZAMEJSKI DNEVNIK članstvo v eU dviguje ugled slovenščine čLanSTvo SLovenije v evroPSKi Uniji je PrineSLo SLovenceM v SoSeDnjih Državah KoriSTi na razLičnih PoDročjih, MeD KaTeriMi iMa zeLo PoMeMbno MeSTo oDnoS Do Učenja SLovenSKega jeziKa. TaKo na šTajerSKeM KoT na KorošKeM Se je zaniManje za Učenje SLovenščine Močno PovečaLo, večji jE tudI uGLEd SLoVENSKEGA jEzIKA PrI NAšIH SoSEdIH, štEVILo PrIjAVLjENIH Učencev K PoUKU SLovenSKega jeziKa narašča. ernest ružič Prijav k dvojezičnemu pouku na Koroškem je iz leta v leto več. V letošnjem šolskem letu je prijavljenih 2.141 otrok, to je nekaj manj kot 45 odstotkov vseh šolarjev, medtem ko je bilo lani teh učencev 2.110 ali dobrih 44 odstotkov otrok. Še 75 otrok obiskuje slovenščino kot izbirni predmet. Podatke je objavil deželni svet za šolstvo na avstrijskem Koroškem. Razveseljivo visoko je tudi število učencev, ki se na avstrijskem Štajerskem učijo slovenski jezik. V vseh šolah od Bad Radkersburga/Radgone do Gradca jih je prek 400, kar je zelo dober pokazatelj za manjšino, ki uradno šteje le nekaj prek 2 tisoč pripadnikov, medtem ko je Slovencev na Madžarskem po štetju nekaj prek 3 tisoč, neuradno pa dva tisoč več, narodnostni oziroma dvojezični pouk pa obiskuje le okoli 150 učenk Inšpektorica Sabine Sandrieser: “Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je ugled slovenščine bistveno dvignil tudi pri nas na Koroškem.” in učencev. Toda v Porabju je drug problem, in sicer veliko zmanjšanje števila rojstev in otrok, ne glede na narodnostno pripadnost, medtem ko štajerski Slovenci nimajo ne narodnostnih ne dvojezičnih šol, marveč pouk slovenskega jezika, ki se je najprej oslanjal na potrebo po znanju jezika sosedov, v novejšem času pa govorijo tudi o učenju slovenščine kot jezika babic in dedkov, torej segajo k slovenskim koreninam na avstrijskem Štajerskem. Večje zanimanje za slovenščino je tudi v srednjih šolah. Na obeh gimnazijah za Slovence na Koroškem se slovenščine uči 506 dijakov, lani 503 dijaki, 163 dijakov se uči slovenščine na dvojezični trgovski akademiji v Celovcu, na zasebni srednji šoli za gospodarske dejavnosti v Št. Petru pri Beljaku je 124 dijakov, lani 118. Deželna šolska inšpektorica Sabine Sandrieser, ki podrobno pozna razmere, poudarja: “S pristopom Slovenije k Evropski uniji se je ugled slovenščine bistveno dvignil tudi pri nas na Koroškem. Že samo številke prijav k dvojezičnemu pouku, ki naraščajo iz leta v leto, kažejo, da postajajo ljudje dvojezične regije za učenje slovenščine kot drugega deželnega jezika oziroma kot jezika soseda vedno bolj odprti in zavzeti.” Pri vstopu v šolo imajo otroci različno jezikovno znanje. Sabine Sandrieser: “Večina jih pride brez vsakršnega znanja slovenščine. V ljudskih šolah imamo za uvajanje obeh jezikov zelo dobre pogoje. Manjšinski šolski zakon predvideva, da je pouk v približno enakem obsegu obeh jezikov. Učitelji in učiteljice jemljejo to izobraževalno nalogo zelo resno in nudijo učencem in učenkam kakovosten dvojezični pouk. Nemščina in slovenščina morata biti v dvojezičnih šolah enakovredna jezika.” Drugačne so razmere na glavnih šolah, kjer je pouk slovenščine omejen na štiri jezikovne ure. “S tem obse- gom jezikovnega osvajanja učenci po zaključku glavne šole le težko dosežejo dobro jezikovno znanje v slovenščini. Z uvedbo Nove srednje šole pa vidim veliko priložnost, da se dvojezični pouk na sekundarni stopnji izboljša in da slovenščina pridobi na pomembnosti in ugledu. To bo treba doseči z različnimi poskusi in z novimi jezikovno-pedagoškimi modeli, za kar bomo potrebovali več kvalificiranih učiteljev,” izpostavlja inšpektorica Sabine Sandrieser. Zavod za šolstvo Republike Slovenije ob podpori ministrstva za šolstvo in šport že vrsto let organizira seminar slovenskega jezika in kulture tudi za učitelje z avstrijske Koroške. Udeležuje se ga okoli 50 učiteljic in učiteljev iz dvojezičnih ljudskih šol, glavnih in srednjih šol in iz šolskega urada v Celovcu. Za to šolsko leto je bil seminar v Laškem, kjer so se med drugim podrobno seznanili s slovničnim priročnikom Osnove slovenskega jezika, udeležencem pa so pripravili tudi kulturni program in jih pokazali aktivnosti v osnovni šoli. 31
Page 1: Slovenija danes, Slovenci.si, Leto
Page 4 and 5: Državni zbor Monošter 4 PANORAMA
Page 6 and 7: 6 V ŽARIŠČU Leteči Kranjec pole
Page 8 and 9: 8 VELIKI INTERVJU Ljudmila novak, n
Page 10 and 11: 10 VELIKI INTERVJU Slovenci nimamo
Page 12 and 13: Poslopje Iskre Suzhou na Kitajskem
Page 14 and 15: oskar Molek 14 KULTURA Prvobitnost
Page 16 and 17: 16 KNJIŽNA POLICA Slovenska beseda
Page 18 and 19: izseljenski spomeniki 18 NE PREZRIT
Page 20 and 21: Slovenska znanost v argentini 20 IZ
Page 22 and 23: Daša Klemenčič 22 MLADI Peru, zg
Page 24 and 25: 24 SPOZNAJMO SE Slomškov dom v Bue
Page 26 and 27: oštjan Dvořák 26 SPOZNAJMO SE ž
Page 28 and 29: 28 MED NAMI Slovenska izseljenska m
Page 32 and 33: 32 ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenci na avs
Page 34 and 35: Darko Šonc, predsednik KD Slovensk
Page 36 and 37: 36 ŠPORT Nogomet Brazilci, morda n
Page 38 and 39: 38 TU SMO DOMA Iz Porabja se je v t
Page 40 and 41: 40 SLOVENSKA KUHINJA PoTica, rogLji
Page 42 and 43: ... V BaNja LUKI 42 VAŠA POŠTA SL
Page 44 and 45: 44 SUMMARIES Ljudmila Novak, the ne
Page 46 and 47: 46 KRIŽANKA Prenovljen osrednji me
Page 48: EDEN V SLOVENIJI 2009: Solčavsko E

Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?