28.11.2012 Views

Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Predsednik dr. Danilo Türk odlikoval Marijano Sukič<br />

Slovenka tudi tedaj, ko to<br />

ni bilo lahko<br />

Z Redom <strong>za</strong> <strong>za</strong>sluge je slovenski<br />

predsednik dr. Danilo Türk odlikoval<br />

glavno in odgovorno urednico<br />

tednika Porabje Marijano Sukič<br />

<strong>za</strong> njen prispevek k utrjevanju<br />

slovenske identitete v Porabju. V<br />

obrazložitvi <strong>za</strong> visoko priznanje<br />

je poudarjeno, da Marijana<br />

Sukič s svojo vpetostjo v kulturno<br />

in strokovno življenje Slovencev<br />

pomembno sooblikuje današnjo<br />

narodnostno podobo Porabja.<br />

Uveljavila se je kot glavna<br />

urednica tednika Porabje in<br />

kot urednica Slovenskega, zdaj<br />

Porabskega koledarja. Predsednik Türk je v nagovoru povedal,<br />

da je Marijana Sukič že dolgo znana kot aktivistka slovenske<br />

narodne skupnosti v Porabju in poudaril: “Kdor pozna razmere,<br />

kakršne so bile v preteklih desetletjih na tem območju, ve, da je<br />

tako pri<strong>za</strong>devanje <strong>za</strong>htevalo tudi veliko državljanskega poguma,<br />

ki ga ne moremo pričakovati od vsakogar. Lahko ju pričakujemo<br />

samo od ljudi izredno močnega značaja, od ljudi, ki so sposobni<br />

premagovati vsakdanje težave in slediti plemenitemu višjemu<br />

cilju z vztrajnostjo in občutkom <strong>za</strong> pravično stvar.” Marijana Sukič<br />

se tudi <strong>za</strong>veda, “da je biti Slovenec na stičišču treh narodov,<br />

jezikov in kultur dodana vrednost, ki jo kaže izkoristiti v skupni<br />

Evropi.” - Ernest Ružič -<br />

Berlin<br />

Slovenija na ITB<br />

Le dan pred mednarodnim praznikom<br />

žensk je svoja vrata v Berlinu odprla<br />

Mednarodna turistična bor<strong>za</strong>. Slovenija se<br />

je letos pod okriljem Slovenske turistične<br />

Organi<strong>za</strong>cije predstavila s sloganom<br />

Zelena. Aktivna. Zdrava. Poseben<br />

poudarek je bil na naravnih vodnih<br />

virih in neokrnjeni naravi. Letos se na<br />

borzi kot partner STO prvič predstavljajo<br />

Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč.<br />

Termalno bogastvo je med nemškimi<br />

turisti zelo cenjeno. Slovenska stojnica ni<br />

ostala neopažena že <strong>za</strong>radi virtualnega<br />

zdraviliškega parka s fontano. Nemalo<br />

pozornosti pa je pritegnil tudi izviren<br />

projekt okolju prijaznega turizma, in sicer<br />

EgoZero. Ta ponuja raziskovanje Slovenije<br />

z električnimi avtomobili, z različnimi<br />

ponudbami od eko kmetij do zdravilišč -<br />

odvisno, kaj si želi turist med polnjenjem<br />

svojega jeklenega konjička. - J. L. A. -,<br />

Foto: Damjan Prosen<br />

London<br />

PANORAMA<br />

Britansko-slovensko<br />

društvo v čast Prešernu<br />

Konec februarja je Britansko-slovensko društvo v Londonu<br />

pripravilo zdaj že tradicionalno slavnostno večerjo, posvečeno<br />

praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Letos se je je<br />

udeležilo več kot 120 gostov, med njimi tudi razveseljivo veliko<br />

število mladih slovenskih študentov. Večer je popestril bogat kulturni program.<br />

Petju Zdravljice je sledilo deklamiranje Prešernovih pesmi v slovenščini, angleščini<br />

in esperantu. Dolgoletna članica britansko-slovenskega društva Shirley Roden je<br />

prisotne navdušila z izvedbo Prešernovih pesmi, ki jih je uglasbila. Mlad slovenski<br />

glasbenik Aristel Škrbić pa je očaral z igranjem na marimbo.<br />

S pomočjo slovenskih podjetij, Veleposlaništva RS v Londonu, Slovenske turistične<br />

organi<strong>za</strong>cije in posameznikov je bil organiziran tudi dobrodelni srečelov, katerega<br />

prihodke je prejelo humanitarno društvo Barka. - Špela Vrbnjak -<br />

Maja Haderlap<br />

Porabje in Prekmurje<br />

Predsednika Danilo<br />

Türk in Pál Schmitt o<br />

viziji sodelovanja<br />

Predsednika Slovenije in<br />

Madžarske dr. Danilo Türk<br />

in dr. Pál Schmitt sta se v<br />

Monoštru, na Gornjem Seniku,<br />

v Dobrovniku in Lendavi<br />

pogovarjala o široki paleti<br />

vprašanj, pove<strong>za</strong>nih tako s<br />

položajem porabskih Slovencev<br />

kot prekmurskih Madžarov,<br />

in tudi o viziji vsestranskega<br />

razvoja in nadaljnjega<br />

sodelovanja v tem delu<br />

Evrope. “Z obiskom poskušava<br />

poka<strong>za</strong>ti smeri sodelovanja<br />

in skrb <strong>za</strong> manjšini, <strong>za</strong> razvoj V Monoštru je slovenskega in<br />

narodnostne kulture in nasploh madžarskega predsednika dr.<br />

<strong>za</strong> razvoj regije, kar <strong>za</strong>hteva Danila Türka in dr. Pála Schmitta<br />

tesno sodelovanje in razvijanje pozdravil župan Gábor Hus<strong>za</strong>r.<br />

evropskih projektov,” je izpostavil slovenski predsednik. Po<br />

njegovem mnenju bodo na ta način ti kraji postali ena<br />

naj<strong>za</strong>nimivejših regij v Evropi. V ta okvir sodi tudi gradnja<br />

ceste med Gornjim Senikom in Verico, ki je zelo pomembna<br />

<strong>za</strong> porabske Slovence. Madžarski predsednik je <strong>za</strong>gotovil, da<br />

cesta bo, slovenski pa izrazil željo, da bi čimprej slišal brnenje<br />

strojev na trasi. - Ernest Ružič -<br />

Uspešni avtorici novo priznanje<br />

Maja Haderlap, Koroška Slovenka in nagrajenka lanskega literarnega natečaja<br />

Ingeborg Bachmann, je marca prejela Veliki častni znak dežele Koroške. Deželni<br />

glavar Gerhard Dörfler je na podelitvi izrazil veliko čast in veselje, da ji je lahko<br />

predal to priznanje, saj je Haderlapova po njegovih besedah s svojim romanom<br />

Angel po<strong>za</strong>be veliko prispevala k medsebojnemu razumevanju v deželi. Dörfler je<br />

izrazil upanje, da bodo ljudje na Koroškem tudi s pomočjo “čudovite knjige Maje<br />

Haderlap našli skupno pot iz zgodovinske kleti v skupno dnevno sobo”. Spomnimo,<br />

da je Haderlapova z romanom Angel po<strong>za</strong>be prav v zgodovinskem letu rešitve<br />

vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov napisala <strong>za</strong> slovensko narodno skupnost,<br />

<strong>za</strong> Koroško, in tudi <strong>za</strong> literarni svet izredno delo, ki je in bo na Koroškem prispevalo<br />

k boljšemu razumevanju. Avtorica je v <strong>za</strong>hvalnem govoru med drugim poudarila,<br />

da jo še danes preseneča, kako dobro je deloval njen poskus iztrebljanja strahov s<br />

pomočjo literature. - B. M. K. -<br />

5

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!