Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

More documents

Recommendations

Info

izseljenski spomeniki 18 NE PREZRITE Spomenik izpraznitvi škotskega višavja v 18. in 19. SToLeTjU je na šKoTSKeM višavjU PoTeKaLo načrTno izSeLjevanje in PovzorčiLo Množično izSeLjevanje na obaLo in v SEVErNo-AMErIšKE KoLoNIjE. V PrEjšNjI IzdAjI rEVIjE SMo PrEdStAVILI SPoMENIK IrSKIM IzSELjENcEM, toKrAt PA PIšEMo o SPoMENIKIH šKotSKIH IzSELjENcEV. Ajda rogelj Spomenik izpraznitvi škotskega višavja v Helmsdalu. Spomenik izpraznitvi škotskega višavja v Kanadi, Winnipegu, kjer so mnogi našli svoj novi dom. škotska je dežela, iz katere se je izselilo mnogo prebivalcev. Ocene o številčnosti škotske diaspore se gibljejo med 28 in 40 milijoni ljudi. Poglavitni dejavniki za izseljevanje so bili izpraznitev škotskega višavja in nižavja, prisotnost v britanskem imperiju in industrijski zaton ter velika brezposelnost. Škoti so se najpogosteje izseljevali v ZDA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Prvi škotski izseljenci so v New York začeli prihajati že okoli leta 1600. IZPRaZNITeV ŠKoTSKega VIŠaVja (hIghLaND) Množični odhodi s Škotske so bili v času izpraznitve višavja. V 18. in 19. stoletju je na tem območju namreč potekalo prisilno izseljevanje, ki je pripeljalo do množičnega priseljevanja na škotsko obalo in v severnoameriške kolonije. Proces izpraznitev je danes še vedno zelo občutljiva tema, ki povroča konfliktne debate tako v zasebni sferi kot v akademskih krogih. Povzročila naj bi ga spremem- ba kmetovanja, zaukazali pa so ga veleposestniki, ki so spoznali, da jim škotsko višavje veliko bolj kot prostor poselitve koristi kot območje ovčerje. V času izpraznitve škotskega višavja (v letih 1750 -1880) naj bi od tam odšlo okoli 150.000 ljudi. To območje je še danes močno zaznamovano z izseljevanjem in posledicami, ki jih je to prineslo pokrajini, Škotom in njihovim potomcem. SPoMeNIK »IZgNaNcI« Pomembnost tega procesa je zaznamovana s spomenikom “Izgnanci” (The Exiles), ki predstavlja na tisoče Škotov, izgnanih iz rodnega škotskega višavja. Spomenik sestoji iz štirih kipov; moški s kiltom (tradicioanlno moško krilo) gleda daleč v neznano prihodnost, fant poleg njega pa v njem išče varnost in vzor. Ženska, ovita v ruto, k sebi močno stiska otročička in gleda nazaj - k domu, ki so ga bili prisiljeni zapustiti. S svojo simboliko spomenik presega škotsko višavje in povezuje oddaljene kraje, ki so postali prebivališče škotskih potomcev. Trimetrski bronasti kip je bil postavljen leta 2007 in postaja priljubljena točka izseljenskih potomcev in tistih, ki jih zanima ta izredna zgodba žalosti in poguma. Spomenik je bil postavljen tudi z namenom celjenja ran prej omenjene tragične preteklosti prebivalcev škotskega višavja. Ob otvo- ritvi in predstavitvi spomenika je škotski premier Alex Salmond poudaril, da spomenik ni le opomnik izpraznitve škotskega višavja, ampak tudi dober primer vizije tistih, ki se kljub vsemu niso izselili. KaNaDa Leta 2008 je bila predstavljena replika tega spomenika tudi v Kanadi, v mestu Winnipeg, ki pa se imenuje spomenik »Selkrik Settlers« pšo istoimenski skupini škotskih kolonialistov, ki so po izpraznitvi škotskega višavja iskali nove kolonije za izseljence. Leta 1803 so se najprej nastanili na otoku Princa Edwarda v Kanadi, a vodja Selkirk-a, Thomas Douglas, je želel škotske kmetovalce naseliti v rodovitni dolini reke Red River blizu današnjega Winnipega, kjer je spomenik postavljen. V Kanadi naj bi kmalu postavili še en spomenik, ki bo obeleževal izpraznjenje škotskega višavja. Podobo spomenika bo predstavljal prepoznaven škotski narodni simbol – križ svetega Andrewja, dve strani pa bosta poleg celote predstavljali tudi posamični skulpturi. Ena stran bo sestavljena iz 400 figur Škotov in bo predstavljala vse tiste, ki so z ladjami prišli v nov svet; druga stran pa praznino škotske pokrajine po njihovi izselitvi. Postavitev spomenika je še v procesu nastajanja, a obetajo si, da bo to največji spomenik škotskim izseljencem v Kanadi.
odoslovje NE PREZRITE Sorodstvo po priimku iMe in PriiMeK STa oSnovna aTribUTa za označevanje iDenTiTeTe neKe oSebe. venDar ne zaDoščaTa. Peter Hawlina, Slovensko rodoslovno društvo Sam sicer svojega soimenjaka še nisem srečal. Domišljam si, da ga tudi zunaj Slovenije nimam. Na splošno pa ni tako. Množico oseb z enakim imenom in priimkom močno skrči datum rojstva. Pa še ta ne povsem. Zato so v enotno matično številko občana dodali še kar trimestno zaporedno številko. Identiteto pa dodatno določajo še kraj rojstva in identitetni atributi staršev. Veliko širši pojem od identitete posameznika je edinstvenost priimka. Najpogostejši priimek je Novak. Teh je danes v Sloveniji skoraj 11.300. Sledijo Horvat, Kovačič, Krajnc, Zupančič, Kovač, Potočnik, Mlakar, Vidmar in Kos, če naštejemo samo prvih deset. Nič kaj zavidljiv ni za rodoslovca preveč pogost priimek. Težko je določiti njegov izvor in veliko bolj mora biti rodoslovec pri raziskavah pozoren, da ga ne bi zavedla podobnost. Za rodoslovca je torej raziskava lažja in zanesljivost večja, če raziskuje sorodstvo po priimku, ki ni zelo razširjen. STIgMaTIZIRaNje PRIIMKoV Včasih je komu enakost ali zgolj podobnost s priimkom znane osebe zadosten motiv, da se loti raziskave rodovnika, da bi delček leska znane osebe obsijal tudi njega. In obratno bi morda kdo raje ne izvedel, da je v sorodu z osebo, ki je zaradi slabega slovesa stigmatizirala priimek. Moj prijatelj se je celo iz Slobodana preimenoval v Iva, čeprav njegov priimek ni bil Milošević. ZaSLUžKaRjI Prisoten je torej nekoliko ali zelo snobističen poskus dokazovanja sorodstva z zaslužno osebo z enakim priimkom. To nagnjenost k odevanju z imenitnostjo s pridom izkoriščajo ponudniki, ki osebam s priimkom iz registra plemiških družin za razmeroma visoko ceno ponujajo dokaze njihove imenitnosti s tem, da jim poskušajo prodati cele rodovnike, plemiške naslove, grbe in družinske kronike. Podoben pojav je prepričanje, da je nekdo potomec Francoza. Ne morda Nemca, Rusa, Italijana, Čeha, Balkanca, Turka… Ne! Francoza. Pa še nihče od teh ni predložil rodoslovnega dokaza. To bi bila poroka Francoza s Slovenko. V SLoVeNIjI 535 Prešernov In ker smo ob kulturnem prazniku pravkar obujali spomin na našega Prešerna, ki ga že vsaj sto let postavljamo na vrh slovenskega Parnasa, se zamislimo še nad njegovim priimkom. Po podatkih Urada za statistiko je oseb s tem priimkom v Sloveniji 335. Takih, ki svoj priimek zapisujejo Prešern pa je še 200. Vseh Prešernov je torej 535. Koliko teh Prešernov bi lahko dokazovalo svoje sorodstvo s pesnikom Francetom Prešernom? Nobeden! Znano je, da od Francetovih otrok nihče ni imel potomcev. Pa tudi od njegovih bratov nihče ni imel moških potomcev, saj so samo ti lahko s poroko in moškim potomcem prenašali priimek. Vseeno pa je v Sloveniji danes vsaj 400 Prešernovih sorodnikov. Noben od njih pa ni Prešeren po priimku. V dosedanjem nabiranju potomcev Šimna Prešerna iz Vrbe je za številno potomstvo zaslužna samo pesnikova sestra Mina, ki se je poročila z Jožefom Vovkom. Vseh evidentiranih Mininih potomcev je skoraj 600 v osmih generacijah v zbirki Slovenskega rodoslovnega društva. Od teh jih je v zadnjih živečih generacijah okrog 300. Ker zagotovo niso še prav vsi vpisani, lahko število živečih ocenjujemo na 400, morda še precej več. Ti imajo kar 180 različnih priimkov. Med najpogostejšimi so Černe (tudi Črne) (67), Vovk (50), Kajdiž (42), Smolej (34), Reš (28), Dolar (19), Pogačar (18), Kos (17), Triplat (15), Piber (13), Zupan (12), Golmajer (12), Tavčar (10) in Grom (10). Med ostalimi priimki jih je kar nekaj takih, kakršnih v Sloveniji nismo vajeni: Baar, Bergwanger, Brimelow, Burlačenko, Davidović, Favadore, Gojković, Hašimovič, Howard, Hüll, Kaserović, Meier, Memić, Panzanović, Perkins, Schuppli, Spalević, Tassi, Tipping, Turchetto, Worms, Šulin… Če je med bralci kaj več zanimanja za pesnikov rodovnik, lahko odprejo stran Slovenskega rodoslovnega društva (http://rodoslovje.denia.si) in se do njega preklikajo. černe 51 Vovk 50 Kajdiž 42 Smolej 34 reš 28 dolar 19 Pogačar 18 Kos 17 črne 16 triplat 15 Piber 13 zupan 12 Golmajer 12 Tavčar 10 Grom 10 Na spletni strani www.slovenci.si smo ustvarili spletno skupnost, v kateri bomo lahko izmenjali številne uporabne informacije in nasvete. Prijava je preprosta, zato se nam pridružite v čim večjem številu. Prešernov portret, ki ga je med vojno ustvaril Olaf Globočnik, predsedniku Slovenskega rodoslovnega društva pa podaril njegov sin Igor Globočnik. Najdete nas tudi na Facebook profilu pod imenom Slovenija danes 19
Page 1: Slovenija danes, Slovenci.si, Leto
Page 4 and 5: Državni zbor Monošter 4 PANORAMA
Page 6 and 7: 6 V ŽARIŠČU Leteči Kranjec pole
Page 8 and 9: 8 VELIKI INTERVJU Ljudmila novak, n
Page 10 and 11: 10 VELIKI INTERVJU Slovenci nimamo
Page 12 and 13: Poslopje Iskre Suzhou na Kitajskem
Page 14 and 15: oskar Molek 14 KULTURA Prvobitnost
Page 16 and 17: 16 KNJIŽNA POLICA Slovenska beseda
Page 20 and 21: Slovenska znanost v argentini 20 IZ
Page 22 and 23: Daša Klemenčič 22 MLADI Peru, zg
Page 24 and 25: 24 SPOZNAJMO SE Slomškov dom v Bue
Page 26 and 27: oštjan Dvořák 26 SPOZNAJMO SE ž
Page 28 and 29: 28 MED NAMI Slovenska izseljenska m
Page 30 and 31: 30 MED NAMI rafaelova družba Daril
Page 32 and 33: 32 ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenci na avs
Page 34 and 35: Darko Šonc, predsednik KD Slovensk
Page 36 and 37: 36 ŠPORT Nogomet Brazilci, morda n
Page 38 and 39: 38 TU SMO DOMA Iz Porabja se je v t
Page 40 and 41: 40 SLOVENSKA KUHINJA PoTica, rogLji
Page 42 and 43: ... V BaNja LUKI 42 VAŠA POŠTA SL
Page 44 and 45: 44 SUMMARIES Ljudmila Novak, the ne
Page 46 and 47: 46 KRIŽANKA Prenovljen osrednji me
Page 48: EDEN V SLOVENIJI 2009: Solčavsko E

Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?