Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

More documents

Recommendations

Info

32 ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenci na avstrijskem štajerskem Politična participacija: tema z več obrazi in odgovori razMišLjaTi o PoLiTični ParTiciPaciji Manjšine je PoTrebno, venDar doKAj zAPLEtENo VPrAšANjE, KI So Mu KoS BoLj StroKoVNjAKI, rEcIMo dr. boriS jeSih, KaKor novinarji. če gre za Manjšino, KoT So SLovenci na AVStrIjSKEM štAjErSKEM, šE toLIKo BoLj. ernest ružič Do konca februarja bo v Pavlovi hiši v Potrni razstava likovnih del avstrijskega akademskega slikarja in grafika Christiana Großschädla in Gornjeradgončanke Antonije Grum, ljubiteljske slikarke in članice pevskega zbora Pavlove hiše. že ocena, da so Slovenci na Štajerskem po pomoti zapisani v Avstrijsko državno pogodbo, je dovolj ilustrativna za nekdanji odnos do te manjšine, ki šteje uradno nekaj čez dva tisoč, neuradno pa dvakrat toliko pripadnikov oziroma tudi slovensko govorečih Avstrijcev. Štajerski Slovenci niso bili organizirani do ustanovitve Kulturnega društva člen 7 leta 1988. Rečeno grobo: kot manjšina so obstajali zgolj na papirju, v ADP, kamor so jih uvrstili avtorji mednarodnega dokumenta, ki je državi po letu 1955 zagotovil samostojnost. Tudi Slovenci na Madžarskem niso imeli narodnostne organizacije, ampak jih je politika združila s hrvaško Več zanimanja za štajerske Slovence kažejo tudi domači in slovenski mediji in srbsko manjšino v Demokratično zvezo južnih Slovanov s sedežem v Budimpešti, ki je bila pod okriljem Domovinske ljudske fronte, madžarske različice Socialistične zveze v Sloveniji. Narodnostni odbor za slovensko, hrvaško in nemško manjšino je deloval na železnožupanijski ravni, medtem ko v Porabju ni bilo slovenske organizacije in ustanove. Morala se je zgoditi ustanovitev Zveze Slovencev. Primerjava med Slovenci na Madžarskem in avstrijskem Štajerskem do leta 1991 je dovolj zgovorna: položaj manjšine na Štajerskem je bil na najnižji točki, nižje v resnici ni mogel. Štajerski Slovenci niso zanimali politične oblasti v nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji, čeprav je slednja imela aktiven odnos do Slovencev na Koroškem in v Italiji ter deloma do Slovencev na Madžarskem. NaPReDeK PRINeSe USTaNoVITeV KULTURNega DRUŠTVa čLeN 7 Preobrat za štajerske Slovence pomenita dva dogodka, in sicer, kot že rečeno, ustanovitev prve narodnostne organizacije, KD člen 7, in znanstveno srečanje leta 1993 v Mariboru v organizaciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti na temo Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Postopoma so se začeli vrstiti dogodki: stalne prireditve v Pavlovi hiši v Potrni - pri obnovi sta imela važno vlogo slovenski predsednik Milan Kučan in tedanji predsednik parlamenta, zdaj predsednik Avstrije Heinz Fischer - obiski slovenskih politikov, diplomatov, raziskovalcev, najpogosteje jezikoslovcev, prvi obisk deželne glavarke Štajerske Waltraud Klasnic, imenovanje dolgoletnega predsednika KD člen 7 Branka Lenarta za stalnega člana sosveta za manjšine pri zveznem kanclerju, pozitiven odnos regionalne in lokalne politike do Slovencev, izha- janje dvojezične publikacije Signal ter Literarne in Znanstvene zbirke in ustanovitev prve kulturne skupine, zbora, v katerem pojejo pevci z obeh strani meje. ZDaj TUDI DoBeR DaN, ŠTajeRSKa! Stiki s Slovenci v Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem ter večja pozornost koroških Slovencev do rojakov na Štajerskem, skrb Slovenije, razmah učenja slovenskega jezika v šolah ob meji in v Gradcu, vključevanje pomembnih umetnikov v programe Pavlove hiše, kjer so se sestali tudi člani Svetovnega slovenskega kongresa in etnologi iz Slovenije ter zamejstva. Več zanimanja za štajerske Slovence kažejo tudi domači in slovenski mediji, uresničen je dogovor o prisotnosti štajerskih Slovencev v TV oddaji Dober dan, Koroška, ki je postala še Dober dan, Štajerska – in nastal je obsežen seznam tega, kar se je zgodilo in se dogaja, vendar krog ni sklenjen, kajti življenje prinaša nove izzive za KD člen 7, ki mu od leta 2007 predseduje mag. Suzanne Weitlaner, prej pa je društvo kar 13 let vodil Branko Lenart, prva predsednica je bila dr. Andreja Haberl Zemljič, eden vidnih pobudnikov ustanovitve društva pa dr. Wolfgang Gombocz. Če se bo razvoj nadaljeval v sedanji smeri, potlej bomo čez čas ugotavljali, kolikšna je politična participacija štajerskih Slovencev. Zastopstvo v gremiju pri zveznem kanclerju je premalo, nekaj več bi že pomenilo, če bi bili vključeni v lokalne in regionalne organe oblasti ali celo v štajerski deželni parlament, kot imajo zagotovljeno zastopstvo na vseh ravneh, tudi v državnem zboru, prekmurski Madžari in Italijani na Obali. Potem bodo prišli na vrsto tudi dvojezični topografski napisi, kajti ob lanski akciji na Koroškem so na Slovence na Štajerskem kar “pozabili”.
Slovenci v Porabju ZAMEJSKI DNEVNIK Med visokodebelnimi biseri rEGIoNALNA rAzVojNA AGENcIjA MurA V MurSKI SoBotI jE PrEdStAVILA dVA ProjeKTa čezMejnega SoDeLovanja MEd PrEKMurjEM IN SoSEdNjIMA MaDžarSKiMa zaLSKo in žeLezno žUPanijo, v KaTeri je TUDi Porabje. Prvi ProjEKt So VISoKodEBELNI BISErI, zNAN TUDi PoD iMenoM UPKač, Ki vKLjUčUje KrajinSKi ParK goričKo in Porabje, v druGEM ProjEKtu PA jE PoudArEK NA TUrizMU, na UreDiTvi 400 KiLoMeTrov doLGE KoLESArSKE StEzE. ernest ružič Projekt Visokodebelni biseri oziroma Upkač (po skoraj izumrli ptici smrdokavri) vključuje Nacionalni park Örség, v katerem so tudi Porabje in naselja v Krajinskem parku Goričko, z namenom ohranjanja, širitve in gospodarjenja s travniškimi sadovnjaki. Doslej je bilo več poskusov, da bi ohranili starejša sadna drevesa, predvsem jablane in hruške, vendar so bili rezultati pičli, razen izjem skoraj zanemarljivi, čeprav je sadovnjakov, zlasti pa posameznih dreves precej tako na porabski kot gorički strani. Nekaj vidnejših uspehov ima na Goričkem le sadjar Vlado Smodiš v Otovcih, medtem ko so bili doslej manj uspešni v Porabju. V projektu, vrednem skupaj dober milijon in dvesto tisoč evrov, so predvidene številne dejavnosti, med katerimi partnerji, Krajinski park Goričko in Razvojna agencija Slovenska krajina, oziroma Örség, poudarjajo tudi sprotno in strokovno spremljanje sprejetih nalog. Sodelavci z obeh strani zagotavljajo, da bodo skrbeli za varovanje okolja in hkrati prispevali pomemben delež h gospodarskemu razvoju in prijaznejšemu življenju v teh krajih. Tistim, ki se bodo vključili v projekt, bodo svetovali strokovnjaki, od izobraževanja do pomoči pri pridelovanju sadja in trženja proizvodov. Zaradi visokih ciljev dr. Bernard Goršak pravi, da projekt osmišlja Krajinski park Goričko in stike s Porabjem, željo po sodelovanju pa so izrazili tudi v avstrijskem Naravnem parku Raab - Raba. Dr. Tibor Marskovics iz leta 2002 ustanovljenega Naravnega parka Örség – Stražna krajina s sedežem v Öriszentpetru, enem izmed skupaj desetih na Madžarskem, izpostavlja pomoč prebivalcem tako Porabja kot Goričkega, saj med njima ni bistvenih razlik. Gre za to, da se v tem, pretežno gričevnatem prostoru, ohranijo njive, travniki in sadovnjaki, s čimer se zaustavi zaraščanje nekoč kmetijske zemlje. V Örségu že imajo vzorčni in za obiskovalce odprt nasad starih sort jablan, načrtujejo še ureditev posebne kmetije, kjer se bodo ukvarjali samo s sadjarstvom. Pri tem računajo predvsem na strokovno pomoč iz Slovenije. Andreja Kovač, ki vodi Razvojno agencijo Slovenska krajina, poudarja, da morajo sadovnjaki prinašati lastnikom ustrezen, primeren dohodek, kajti drugače ne bo interesentov, zlasti mladih. Zato tudi povezava v pridelovalno skupnost, saj je ustrezna organizacija edina pot do dobrih rezultatov. Tudi v Porabju bodo zgradili Hišo porabskih jabolk, v kateri bo oprema za predelavo sadja. Na mlade kmete in strokovno pomočjo le-tem prek kmetijske svetovalne službe računa tudi dr. Bernard Goršak iz KP Goričko. V projekt Upkač je vključena tudi skrb za ptice. Za začetek bodo v krošnje dreves namestili 50 gnezdilnic za smrdokavro (upkača) in za veliki skovik, kajti v petih letih je ostala le petina dveh, v teh krajih značilnih ptic, ocenjuje dr. Primož Kmecl iz Društva za opazovanje ptic v Sloveniji. eVRoPSKI DeNaR Za TURISTIčNI PRojeKT Z letošnjim letom poteka med Pomurjem in sosednjima Zalsko in Železno županijo turistični projekt, za katerega bo na voljo milijon in tristo tisoč evrov, poudarek pa je na ureditvi 400 kilometrov dolge kolesarske poti. Projekt so začeli pripravljati pred dvema letoma, zaključen pa bo leta 2014. Popotnikom bosta na voljo dve osrednji točki, kjer bodo imeli na voljo vse, kar potrebujejo za kolesarjenje, vključno s promocijskim materialom in ogledom krajših filmov. Omenjena projekta in tudi nekateri dosedanji, ki so ravno tako v uresničevanju, kažejo na dokaj uspešno pridobivanje denarja iz evropskih skladov. Seveda pa so pričakovanja usmerjena predvsem k rezultatom, ki bodo v prid prebivalcem ob meji. Zapisano v projektih se kaže pogosto zelo preprosto, v praksi pa je drugače. Na Goričkem in v Porabju je ohranjenih precej travniških sadovnjakov, ne sicer na velikih površinah, ampak bolj posamično, po nekaj dreves, zato bodo nujna povezovanja in sodelovanje pri ohranjanju, novih nasadih starih sort, pri predelavi in trženju. V Krajinskem parku Goričko so za koordinacijo zaposlili ustrezno usposobljenega strokovnjaka. V Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru so pripravili razstavo starih sort jabolk in izdelkov iz njih: sokov in krhljev. 33
Page 1: Slovenija danes, Slovenci.si, Leto
Page 4 and 5: Državni zbor Monošter 4 PANORAMA
Page 6 and 7: 6 V ŽARIŠČU Leteči Kranjec pole
Page 8 and 9: 8 VELIKI INTERVJU Ljudmila novak, n
Page 10 and 11: 10 VELIKI INTERVJU Slovenci nimamo
Page 12 and 13: Poslopje Iskre Suzhou na Kitajskem
Page 14 and 15: oskar Molek 14 KULTURA Prvobitnost
Page 16 and 17: 16 KNJIŽNA POLICA Slovenska beseda
Page 18 and 19: izseljenski spomeniki 18 NE PREZRIT
Page 20 and 21: Slovenska znanost v argentini 20 IZ
Page 22 and 23: Daša Klemenčič 22 MLADI Peru, zg
Page 24 and 25: 24 SPOZNAJMO SE Slomškov dom v Bue
Page 26 and 27: oštjan Dvořák 26 SPOZNAJMO SE ž
Page 28 and 29: 28 MED NAMI Slovenska izseljenska m
Page 30 and 31: 30 MED NAMI rafaelova družba Daril
Page 34 and 35: Darko Šonc, predsednik KD Slovensk
Page 36 and 37: 36 ŠPORT Nogomet Brazilci, morda n
Page 38 and 39: 38 TU SMO DOMA Iz Porabja se je v t
Page 40 and 41: 40 SLOVENSKA KUHINJA PoTica, rogLji
Page 42 and 43: ... V BaNja LUKI 42 VAŠA POŠTA SL
Page 44 and 45: 44 SUMMARIES Ljudmila Novak, the ne
Page 46 and 47: 46 KRIŽANKA Prenovljen osrednji me
Page 48: EDEN V SLOVENIJI 2009: Solčavsko E

Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?