Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

More documents

Recommendations

Info

Daša Klemenčič 22 MLADI Peru, zgodba o uspehu KoT MLaDa TUriSTKa je LeTa 2004 z nahrbTniKoM PoTovaLa v PerU, Kjer je žeLeLa obiSKaTi PreDvSeM cUSco in iqUiToS v aMazoniji. »TaKraT SeM BoLjE SPozNALA tudI SVojEGA PErujSKEGA PrIjAtELjA, KI jE dANES Moj Mož,« PriPoveDUje Daša KLeMenčič, Ki Se je SKUPaj S SvojiM MožeM Po PodroBNI ANALIzI NjuNE oSEBNE IN EKoNoMSKE SItuAcIjE V SLoVENIjI IN PerUjU oDLočiLa za živLjenje v SLeDnjeM. blanka Markovič Kocen Daša Klemenčič: »Včasih me je sram, da imam toliko zahtev in razvad, čeprav nič več kot povprečna Evropejka, po drugi strani pa so tudi Perujci pogosto veseli mojih idej.« dašin mož je lastnik podjetja Mecarte S.A.C., ki se ukvarja s sistemi za protipožarno varnost in elektronsko varovanje, sama pa mu pomaga predvsem pri komunikaciji s tujino v angleškem jeziku, torej pri nakupu in uvozu materiala. Mlada sogovornica pojasnjuje, da so začeli sodelovati tudi s slovenskimi podjetji, saj želijo razširiti ponudbo in izkoristiti njeno osebno vez s Slovenijo. Ob koncih tedna vodi tudi tečaj slovenščine za potomce Slovencev v Peruju, pomaga organizirati srečanja in aktivnosti ter komunicira z veleposlaništvom v Argentini in v imenu Društva Slovencev v Peruju z uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu. Članom društva pomaga tudi pri premagovanju birokratskih ovir pri različnih uradnih postopkih in s prevajanjem. “Narava dela v podjetju je takšna, da nimamo posebne rutine ali urnika,” Daša začne opis svojega delovnega dne. “Delamo po vsej državi, tudi ob vikendih in včasih tudi ponoči.” Glede na fazo posameznega projekta ima več ali manj časa za druge stvari. “To pomeni, da sem včasih več za računalnikom, včasih pa več za štedilnikom,” hudomušno pripomni. Trenutno z možem obnavljata staro vilo, v kateri bosta uredila pisarne, tako da je Dašin delovni dan v zadnjih mesecih, kot pravi, povezan predvsem s pleskanjem, čiščenjem in koordiniranjem prenove stavbe. “Odkar sem v Peruju, se toliko dogaja in razvija, tudi v našem podjetju, da smo nenehno v gibanju in načrtovanju česa novega. Za sprostitev hodim na sprehode po bližnjem obmorskem parku s svojo psičko Pucachasko, zaradi katere že vsa moževa družina pozna pasje ukaze v slovenščini.” Po njenem mnenju življenje ni toliko drugačno tu in tam, v prestižnem Parizu ali v visokih Andih, niti če obiščejo domorodno skupnost kje v globoki džungli, kjer ne poznajo oblek. “V Peruju lahko to na srečo spoznaš in se naučiš skromnosti ter pragmatičnosti od ljudi, ki živijo od tega, kar jim nudi Pachamama (kar pomeni “mama Zemlja” v jeziku kečua),” je slikovita sogovornica. “Včasih me je sram, da imam toliko zahtev in razvad, čeprav nič več kot povprečna Evropejka, po drugi strani pa so tudi Perujci pogosto veseli mojih idej, kritik in čudaških navad, kot je na primer sezuvanje čevljev doma ali priti na dogovorjen sestanek ob točni uri in to pričakovati tudi od drugih.” Daša poudarja, da se imajo drug od drugega veliko naučiti, iskati nauke in sklepati kompromise. »Lima, kjer živim, je pač velemesto. Mnogokrat se mi zdi prevelika in preveč kaotična, a sem jo vzljubila in nekako ne morem brez nje. Vedno pravim, da je to mesto, ki ga ljubiš in sovražiš hkrati. Ko ali če ti ga enkrat uspe spoznati, ga vedno pogrešaš.« V Peruju komunicirajo v španščini. Žal se avtohtoni jeziki, sploh tisti v Amazoniji, izgubljajo,ugotavlja, a se kljub temu se zelo želi naučiti kečue, ki se govori v Andih in je najbolj razširjen avtohtoni jezik v Peruju. “Imam že učbenik, a se ga še nisem lotila. Poznam pa že nekaj besed v kečuanščini.” UMIRjeNI, DeLaVNI, a oPRaVLjIVI PeRUjcI Perujce opisuje kot zelo umirjene in skromne ljudje, navezane na družino. So tudi izjemno pridni, delavni in iznajdljivi. “Če bi morala izpostaviti tudi kakšne negativne lastnosti, pa bi to bile opravljivost, vraževernost in netočnost,” dodaja Daša. Kako bi v nekaj stavkih opisala svoje življenje v Peruju, jo vprašam. “V nekaj stavkih težko. Všeč mi je, da lahko potujem v povsem druge svetove, ki so vsi po vrsti čudoviti, naj bo to več ur v avtomobilu ali samo ura z letalom. Ni mi pa všeč, da ne morem na popoldanski izlet iz Lime v naravo, saj je mesto preprosto preveliko, vse okoli njega pa je puščava. Gre namreč za največje mesto na svetu, ki leži v puščavi.” Sogovornica je zelo vesela, da lahko osebno doživlja preporod, ki se dogaja v Peruju, in iz prve roke spremlja zgodbe o uspehu. “Vzdušje, predvsem z vidika ekonomije, je sijajno, ta hip pravo nasprotje evropskemu. Skratka, tu se dobro počutim in Perujci so me lepo sprejeli,” poudarja. NeVeRjeTNe ZgoDBe SLoVeNceV V PeRUjU Društvo Slovencev v Peruju – Planika združuje nekaj deset slovenskih družin, večinoma iz prestolnice. Nekatere med njimi so bile v stikih že desetletja, nekaj pa so jih našli s pomočjo telefonskega imenika. »Ker v to deželo ni bilo nikoli skupinske migracije iz naših krajev, je vsak mislil, da je tu sam,« ugotavlja Daša, ki je skupaj s preostalimi rojaki zelo vesela tega povezovanja. “Še vedno iščemo in
dodajamo družine na naš spisek. Med drugimi smo tudi v globoki džungli našli družini slovenskega rodu, ki sta politično zelo aktivni in ključnega pomena za razvoj in zaščito Amazonije, a se med seboj še ne poznata,” navdušeno pripoveduje sogovornica. Podatke o Slovencih so našli tudi v hrvaškem registru, saj so se Hrvatje v Peru množično priseljevali že od 19. stoletja in Slovenci so se mnogokrat povezali z njimi. “Raziskovanje me zelo veseli, a žal zahteva veliko časa. Ob priložnosti se mu bom bolj posvetila, kajti zgodbe Slovencev v Peruju so vse po vrsti neverjetne. Upam, da se nam pridružijo tudi nekateri mladi Slovenci, ki so sem prišli v zadnjih letih.” DIVjI RITeM žIVLjeNja V PReSToLNIcI “Včasih se mi zdi, da ima tu dan veliko manj kot 24 ur. Morda je krivo to, da vstajamo pozneje, začnemo delati po 9. ali celo po 10. uri in imamo daljši odmor za kosilo. Tisti, ki se v službo vozijo od daleč, pa izgubijo dnevno več ur zaradi neurejenega prometa,” pojasnjuje sogovornica, ki stanuje ob morju, v Mirafloresu, enem najbolj znanih predelov Lime. Tu stanuje veliko tujcev, ki prebivalcem nudijo vse, kar bi sicer pogrešali v kakšni bolj tradicionalni četrti: ureje- nost, restavracije in kavarne s terasami ter veliko zelenih površin. “Za povrh pa imamo zraven še Pacifik. Seveda moramo za to plačevati višje davke in komunalne prispevke.” hITRa MoDeRNIZacIja IZPoDRIVa TRaDIcIjo Žal je Lima glede prometa še vedno neurejena, ugotavlja Daša. Kljub čisto novim linijam električnega vlaka in posebnega avtobusa Metropolitano ljudje po njenem mnenju porabijo dnevno preveč časa za transport. “Marsikje v Limi je gneča na cesti obupna. Taksiji so poceni, a jih sama uporabljam le, kadar je zelo nujno. Raje imam stare kombije ali avtobuse, na katerih vselej kaj prodajajo, pojejo, igrajo, skratka, je veselo. Vem, da bom to kmalu pogrešala, kajti Lima se izjemno hitro modernizira in bo kmalu avtomatizirana kot večina velikih mest po svetu.” “Še preden sem se preselila sem, sem vedela, da bom želela ostati v tesnem stiku z domačimi in s Slovenci nasploh, tako da sem se dobro pripravila,” pravi Daša. “Preko foruma http://peru.mojforum.si/ in bloga http://dachita.blogspot.com/ mi danes pišejo ljudje iz vse Slovenije. Sprejemam popotnike, če le imam čas, jim razkažem Limo in jim priskrbim različne informacije pred ali med potovanjem po tej pisani deželi, v zameno pa dobivam paketke od staršev, kislo zelje, bučno olje, potice, dobro vino in še boljša prijateljstva. Z domačimi sem v stiku po Skypu, ki omogoča komuniciranje s kamero.” goSToLjUBNoST, RaZVoj, SPoŠTLjIVoST Do žeNSK In kaj je Dašo Klemenčič poleg moža še zadržalo v Peruju? “Všeč mi je, da je dežela tako raznolika, da je tako preprosta in gostoljubna do popotnika ali tujca, se tako lepo razvija in cveti, všeč mi je kakovostna hrana in raznolika glasba in ohranjanje tradicije. Všeč mi je tudi tukajšnji odnos do žensk, ki je bolj spoštljiv kot v Evropi.” Perujci cenijo poštenost, delavnost in natančnost. Ker Evropejci slovimo ravno po tem, smo tu zelo priljubljeni. Posebno so cenjeni Evropejci, ki imajo izkušnje ali izobrazbo v razvojnih panogah, ugotavlja sogovornica. Peru je rudarska dežela »par excellence«. Tu je rudarstvo poglavitni vir dohodkov marsikatere pokrajine, hkrati pa vir največjih nesoglasij in korupcijskih škandalov v deželi. “Čeprav je Peru najbolj znan po zlatu, tu pridobivajo tudi mnogo drugih rudnin, marsikatere, npr. bakra, je največ na svetu. Zahvaljujoč temu sektorju je perujska borza že nekaj let najuspešnejša na svetu. Peru pridela tudi ogromno sadja in zelenjave. Gre za domovino krompirja, ki ga imamo tu na stotine vrst, vseh barv in oblik. V svetu je Peru med prvimi v pridelavi špargljev in artičok, njihova kava in kakav, avokado, mango in še kaj pa so med najbolj cenjenimi. Najbrž nimamo prostora, da bi naštela vse vrste sadja in poljščin, ki tod rastejo”, pravi Daša in dodaja: “Perujsko morje je eno najbolj bogatih na svetu, zato je ribištvo zelo razvito. Veliko ljudi živi tudi od turizma, čeprav ta panoga še ni dovolj izkoriščena. Trenutno se veliko dela na tem, da se Peru, MLADI natančneje Lima, trdneje uveljavi kot kulinarična prestolnica Amerike in poklic kuharja je eden najbolj obetavnih.” BoLje je BITI ReVeN V PeRUjU KoT V eVRoPI Daša se v Peruju srečuje tudi z revščino. “Osebno me najbolj boli videti reveže na obrobju Lime ali v puščavskih mestih na obali, kjer ni niti rodovitne zemlje. Težko je tudi v južnih perujskih Andih, kjer imajo strašno ostre zime. Po drugi strani pa vse bolj opažam, da niso taki reveži, kot mi mislimo, da so. Tako si znajo osladkati grenko življenje, da ne opazijo, da je grenko. In to jim lahko zavidamo. Včasih se zdi, da je bolje biti reven v Peruju kot v Evropi.” To je dežela, ki je po napredku in učinkovitosti mikroekonomije prva na svetu, kar v praksi pomeni, da nekdo, ki ima kokoš, ki nese jajca, dobi v Peruju najboljše pogoje, da ustvari kakovostno podjetje za prodajo jajc. Bogati so tu seveda bolj bogati kot v Evropi. Zadnja leta se meje in ovire znižujejo, pravi sogovornica, in bogati so morali medse sprejeti tudi tiste uspešne ljudi, ki niso bele polti, tiste, ki so svoje zaslužili z uspešnim poslovanjem v zadnjih letih. “Osebno me zelo veseli, da se to dogaja, čeprav bo očitno potrebnih še nekaj let, da se vsi sprijaznijo s to situacijo. Barva kože je bila predolgo podlaga za razslojevanje v tej deželi,” opozarja. Daša Klemenčič zaenkrat ne načrtuje selitve v Slovenijo, dopušča pa to možnost kdaj v prihodnosti. “Seveda bi lahko ostala v Peruju, če bo ta dežela vedno tako prijazna do mene, če bo še naprej vodila zmerno politiko ter omogočala kakovostno življenje. Če ostanem ali ne, bom vedno živela v prekletstvu – česar ne bom pogrešala tu, bom pa v Sloveniji.” Daša na visečem mostu Kimiri čez reko Chanchamayo V Peruju so posebno cenjeni Evropejci, ki imajo izkušnje ali izobrazbo v razvojnih panogah. Dašini učenci s priznanjem po opravljenem preizkusu znanja slovenščine 23
Page 1: Slovenija danes, Slovenci.si, Leto
Page 4 and 5: Državni zbor Monošter 4 PANORAMA
Page 6 and 7: 6 V ŽARIŠČU Leteči Kranjec pole
Page 8 and 9: 8 VELIKI INTERVJU Ljudmila novak, n
Page 10 and 11: 10 VELIKI INTERVJU Slovenci nimamo
Page 12 and 13: Poslopje Iskre Suzhou na Kitajskem
Page 14 and 15: oskar Molek 14 KULTURA Prvobitnost
Page 16 and 17: 16 KNJIŽNA POLICA Slovenska beseda
Page 18 and 19: izseljenski spomeniki 18 NE PREZRIT
Page 20 and 21: Slovenska znanost v argentini 20 IZ
Page 24 and 25: 24 SPOZNAJMO SE Slomškov dom v Bue
Page 26 and 27: oštjan Dvořák 26 SPOZNAJMO SE ž
Page 28 and 29: 28 MED NAMI Slovenska izseljenska m
Page 30 and 31: 30 MED NAMI rafaelova družba Daril
Page 32 and 33: 32 ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenci na avs
Page 34 and 35: Darko Šonc, predsednik KD Slovensk
Page 36 and 37: 36 ŠPORT Nogomet Brazilci, morda n
Page 38 and 39: 38 TU SMO DOMA Iz Porabja se je v t
Page 40 and 41: 40 SLOVENSKA KUHINJA PoTica, rogLji
Page 42 and 43: ... V BaNja LUKI 42 VAŠA POŠTA SL
Page 44 and 45: 44 SUMMARIES Ljudmila Novak, the ne
Page 46 and 47: 46 KRIŽANKA Prenovljen osrednji me
Page 48: EDEN V SLOVENIJI 2009: Solčavsko E

Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?