Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

More documents

Recommendations

Info

oštjan Dvořák 26 SPOZNAJMO SE življenje, razpeto med jeziki in metulji LjUbezen Do jeziKa, še PoSebej MaTernega, je bošTjana DvořáKa PrIPELjALA cELo NA PrEdAVAtELjSKo MESto NA BErLINSKI uNIVErzI HuMBoLdt, KjEr GA jE PrESENEtILo VELIKo zANIMANjE zA SLoVENSKI jEzIK. janja Lakner anžin Boštjan Dvořák: “Če bi se načrtno zlil z nemško kulturo, bi oškodoval, prevaral in pokopal v sebi obe kulturi, sam pa postal invalid, kar se mi zdi skrajno neodgovorno.” Ne spomnim se, kdaj sem spoznala Boštjana Dvořáka, tukaj živečega Primorca, ki je pred skoraj tremi desetletji iz Pirana prijadral v Nemčijo. Spomnim se le, da sem takoj opazila, kako lepo se je izražal v slovenskem jeziku, s takšno posebno čutečo mehkobo. Rad ima ta najbolj arhaični jezik v Evropi. Rad ima tudi Prešerna. In metulje. Boštjan Dvořák je kot trinajstletni fant skupaj z mamo in sestro prišel za očetom v Ulm ob Donavi. Po končani gimnaziji se je v Trubarjevem mestu, kot pravi Tübingenu, sprva posvetil primerjalnemu jezikoslovju in razvoju indoevropskih jezikov. Je strokovnjak za severnoindijanske jezike iz okolice Velikih jezer. “To je tam, kjer je živel naš misijonar Friderik Baraga, ki je napisal prvo očipvejsko slovnico,” pojasni. Pred osmimi leti je začel sodelovati z berlinskim inštitutom ZAS za splošno jezikoslovje, sedaj je docent na Humboldtovi univerzi. V Nemčiji tudi predseduje tukajšnji konferenci Svetovnega slovenskega kongresa. V “KReaTIVNI oPoZIcIjI” Med odraščanjem je bil nenehno razpet med vzporednicami in razlikami obeh kultur. To ga je, kot sam pravi, ves čas postavljalo v neko “kreativno opozicijo”, včasih tudi kritično. In ravno preko tega je odkril svoje osebno slovenstvo in svojo pravo vlogo. “Če pa bi se načrtno zlil z nemško kulturo, bi oškodoval, prevaral in pokopal v sebi obe kulturi, sam pa postal invalid, kar se mi zdi skrajno neodgovorno. Sicer pa mislim, da se od Nemcev razlikujemo predvsem po genih in hormonskem ustroju; germanske populacije so neprimerno bolj dovzetne za uspešno gospodarstvo, vodenje države, disciplino in hierarhične strukture in s temi sposobnostmi uspešno obvladujejo svet, mi pa smo peščica dragocenih genialnih posameznikov, ki jim je zaupana naloga, da ga kultiviramo, rešujemo in plemenitimo.” Ljubezen do jezika, še posebej maternega, ga je pripeljala celo na predavateljsko mesto na berlinski univerzi Humboldt. Zaradi vseh posebnosti in edinstvenih pojavov je jezik namreč mikaven za nemalo študentov. “Presenečen sem nad velikim zanimanjem za slovenščino; začel sem s seminarjem o posebnostih slovenske slovnice, namenjenim izključno jezikoslovcem, a sem videl, da je tudi želja po učenju jezika dokaj močna; pri slovenščini imam najmanj 60 študentov. Najtežja, a tudi najbolj zanimiva je velika razlika in razpetost med govorjenim in pisanim jezikom; marsičesa, kar lahko zapišemo, ne moremo reči, recimo besede da, ki se glasi ja.” Boštjan Dvořák se zaveda, da je jezik kot živ organizem, ki se spreminja, a ga vseeno jezi, tudi boli, ko opaža, kako zaradi čistega neznanja izginjajo lepe in zanimive besede ali besedne zveze. “Vidim, da so mnogi zbegani tudi zaradi nekaterih zgrešenih pravil, ki so prav tako napačna in kvarijo jezik. Sicer sem pa optimist in se veselim tudi pozitivnih tendenc ter hkrati občudujem vse naravne oblike jezika, se pravi tudi vsa narečja. Navdušujejo me genialne reklame z besednimi igrami kot recimo tista z “Nama še stoji”.” LeDeNo PLaVaNje KoT STRaST Sprva z željo na svojevrsten način še bolj približati slovenski jezik in tudi slovensko dušo svojim študentom že osmo leto (zdaj že) tradicionalno obeležuje slovenski kulturni praznik - 8. februarja pripravi kratek recital Prešernovih pesmi in nato zaplava v ledeno mrzlem jezeru. No, letos je bil led na jezeru predebel, vendar so zbrani in naključni posamezniki na Potsdamerplatzu kljub poštenemu minusu prisluhnili Vrbi, Zdravljici ... Krst pri Savici pa je samo v kopalke oblečen tudi simbolično uprizoril. “Zamisel sem najprej povezal s slovensko besedo lahkó, ki je tudi glagol; hotel sem pokazati, da lahko ljudje z voljo ogromno dosežemo. Slovenščina pa je edini jezik, v katerem je tisto, kar hočemo doseči, vedno lahko, ker ta beseda nadomešča glagol moči. Kar nekaj let je minilo, da je tudi ameriški predsednik nekoč ob svojem državniškem izzivu izjavil “we can”, stavek, ki se prevaja v vse jezike. V slovenščini se glasi “lahkó”, z eno samo obliko za vse osebe – jaz lahko, ti lahko, on lahko... To sem takrat hotel povedati.” Ledeno plavanje in temperaturni trening sta ena njegovih strasti, že deset let je brez zimskih oblačil in kurjave. “Ker lahko!”, je bil njegov odgovor. Preprosto. Rad teče, in navajen nizkih temperatur se zdaj pripravlja na sibirski maraton v Omsku. Cilj: “42 kilometrov bi rad pri -30 stopinjah pretekel v kopalkah.” Poleg jezikov, kar dvajset jih zaenkrat govori, ga zelo privlačita biologija in filozofija. Rad prevaja, pesni, se ukvarja z erotiko. “Najraje pa gojim metulje in sadim drevesa.”
Svetovni slovenski kongres MED NAMI Zbiranje slovstvene folklore med Slovenci v ZDa S TeM naSLovoM je SveTovni SLovenSKi KongreS je v oKvirU večerov izza KongreSa PriPraviL PreDavanje Dr. barbare ivančič KUTin. ob začeTKU je PreDavaTeLjico PreDSTaviLa reD. ProF. DDr. Marija StANoNIK, zNANStVENA SVEtNIcA zrc SAzu, GLASBENIKA SAMo KutIN IN MAtEjA GorjuP PA StA doGodEK PoPEStrILA z NEKAj zAPEtIMI PESMIMI z IzSELjENSKo tEMAtIKo. Luka Klopčič dr. Barbara lvančič Kutin je leta 2011 za arhiv Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU začela prvo sistematično zbiranje slovenske slovstvene folklore pri Slovencih po svetu. Predstavila je svoje tritedensko terensko in predstavitveno delo v treh zveznih državah v ZDA, kjer je vzpostavila stike s slovenskimi združenji, organizacijami in posamezniki. Njeno delo je obrodilo bogate sadove; v tem času je pripravila intervjuje z več kot 60 slovenskimi rojaki v okolici Clevelanda, Chicaga in Milwaukeeja. Zbrala je več kot 60 ur posnetega gradiva, na štirih javnih nastopih, dveh predavanjih in dveh delavnicah je udeležence seznanila s temeljnimi značilnostmi slovstvene folklore, njenim pomenom za slovensko kulturo in znanost ter jih podučila o osnovnih metodoloških in tehničnih napotkih za zvočno oziroma grafično dokumentiranje. Sedaj jo čaka precej dela z urejanjem in zapisovanjem tega materiala. V prihodnosti si želi, da bi lahko podobno zbiranje slovstvene folklore opravila tudi med našimi rojaki drugod po svetu. Navzoči smo ji želeli, da bi lahko z delom nadaljevala in da bi urejeno zbrano gradivo ugledalo luč v zbirki Glasovi, kjer je že zbranih več kot 13.000 folklornih pripovedi. Dr. Barbara Ivančič Kutin 16. tabor slovenskih otrok po svetu Pridružite se nam! Svetovni slovenski kongres (Slovenska konferenca SSK) letos šestnajstič organizira vsakoletni Tabor slovenskih otrok po svetu. Tokrat bo potekal od 28. julija do 4. avgusta 2012 v domu CŠOD, Domu Vojsko, v bližini Idrije. Namenjen je druženju mladih slovenskih rojakov, ki živite izven Slovenije, starih od 10 do 15 let. Na taboru boste spoznavali kulturno in naravno dediščino Slovenije ter vsako dopoldne utrjevali znanje slovenskega jezika. Toplo dobrodošli tudi tisti, ki (še) ne govorite ali ne razumete slovensko. Za vsa morebitna vprašanja ali informacije smo vam na voljo na telefonski številki 00386 1 24-28-550 ali e-naslovu: luka.klopcic@ slokongres.com. Prijavnico in nekaj več informacij lahko najdete na naši spletni strani: www.slokongres.com. 27
Page 1: Slovenija danes, Slovenci.si, Leto
Page 4 and 5: Državni zbor Monošter 4 PANORAMA
Page 6 and 7: 6 V ŽARIŠČU Leteči Kranjec pole
Page 8 and 9: 8 VELIKI INTERVJU Ljudmila novak, n
Page 10 and 11: 10 VELIKI INTERVJU Slovenci nimamo
Page 12 and 13: Poslopje Iskre Suzhou na Kitajskem
Page 14 and 15: oskar Molek 14 KULTURA Prvobitnost
Page 16 and 17: 16 KNJIŽNA POLICA Slovenska beseda
Page 18 and 19: izseljenski spomeniki 18 NE PREZRIT
Page 20 and 21: Slovenska znanost v argentini 20 IZ
Page 22 and 23: Daša Klemenčič 22 MLADI Peru, zg
Page 24 and 25: 24 SPOZNAJMO SE Slomškov dom v Bue
Page 28 and 29: 28 MED NAMI Slovenska izseljenska m
Page 30 and 31: 30 MED NAMI rafaelova družba Daril
Page 32 and 33: 32 ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenci na avs
Page 34 and 35: Darko Šonc, predsednik KD Slovensk
Page 36 and 37: 36 ŠPORT Nogomet Brazilci, morda n
Page 38 and 39: 38 TU SMO DOMA Iz Porabja se je v t
Page 40 and 41: 40 SLOVENSKA KUHINJA PoTica, rogLji
Page 42 and 43: ... V BaNja LUKI 42 VAŠA POŠTA SL
Page 44 and 45: 44 SUMMARIES Ljudmila Novak, the ne
Page 46 and 47: 46 KRIŽANKA Prenovljen osrednji me
Page 48: EDEN V SLOVENIJI 2009: Solčavsko E

Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?