28.11.2012 Views

Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

oskar Molek<br />

14<br />

KULTURA<br />

Prvobitnost življenja<br />

ga navdihuje<br />

FoTograF SaMoUK, PUbLiciST, UčiTeLj – vSe To in še Kaj je oSKar MoLeK,<br />

ArGENtINSKI SLoVENEc, KI jE fEBruArjA rAzStAVLjAL V GALErIjI MEduzA V<br />

KoPru. V PoGoVoru NAM jE MEd druGIM rAzKrIL SVoj PrESENEtLjIV PoGLEd<br />

na TraDicionaLno DrUžbo in USTvarjaLno PoT.<br />

blanka Markovič Kocen<br />

Foto: Maja Kaplan<br />

Kako je naneslo, da ste, rojeni v Argentini,<br />

prišli študirat etnologijo v<br />

Ljubljano, na filozofsko fakulteto?<br />

Moji starši so se, tako kot številni<br />

drugi izseljenci, v Argentino priselili<br />

že okrog leta 1926, 1950. pa sem bil v<br />

tej deželi rojen tudi sam. Za odločitev<br />

o študiju v Sloveniji v osemdesetih letih<br />

je bilo več razlogov: po eni strani sem<br />

hotel spoznati deželo svojih staršev, po<br />

drugi pa je bila Argentina v teh letih<br />

v zelo težki situaciji z vojaško hunto, iz<br />

katere smo se, seveda, želeli umakniti.<br />

Takoj ko se je poka<strong>za</strong>la priložnost, sem<br />

skupaj z ženo, Argentinko, in v Argentini<br />

rojeno hčerko odrinil v Slovenijo.<br />

K sreči sem dobil enoletno štipendijo<br />

in se vpisal na filozofsko fakulteto. Ker<br />

doma nismo govorili slovensko, sem<br />

se moral naučiti tudi jezika.<br />

Kdaj vas je pritegnila fotografija<br />

in kako ste se na tem področju<br />

izobraževali?<br />

Po enem letu študija slovenščine<br />

sem se vpisal na etnologijo na<br />

filozofski fakulteti. Fotoaparat<br />

potreboval pri študiju, saj smo veliko<br />

delali na terenu. S kolegi smo<br />

slike razvijali v temnici. Takrat sem<br />

na temo izseljenstva <strong>za</strong>čel pisati in<br />

fotografirati tudi <strong>za</strong> revijo Rodna<br />

gruda. To je bil <strong>za</strong>četek.<br />

Kmalu smo se odločili vrniti in v Argentini<br />

sem nadaljeval s fotografijo.<br />

Prav<strong>za</strong>prav sem se vanjo še bolj poglobil,<br />

jo študiral, popolnoma me je<br />

prevzela… Opravil sem tudi različne<br />

teoretične tečaje in <strong>za</strong>čel učiti fotografijo<br />

v srednji šoli.<br />

Kje najdete motive – vas bolj <strong>za</strong>nimajo<br />

ljudje ali narava, ali tradicionalni<br />

običaji, ki jim namenjate precejšnjo<br />

pozornost?<br />

Predlani sem srečal dr. Jane<strong>za</strong><br />

Bogataja, ki ni bil samo moj profesor,<br />

temveč tudi zelo dober prijatelj,<br />

čigar mnenje visoko cenim. O mojih<br />

fotografijah je dejal, da so natanko to,<br />

kar mi je ostalo od študija etnologije,<br />

torej ljudje, pove<strong>za</strong>ni s svojimi običaji.<br />

Vaše fotografije so spomini na potovanje<br />

po andskem območju severne<br />

Argentine, Bolivije in Peruja. Ta<br />

območja vas očitno zelo privlačijo.<br />

Zakaj?<br />

Ker tamkajšnji način življenja ostaja<br />

tak, kot je bil pred stoletji.<br />

Kako torej gledate na svetovno<br />

globali<strong>za</strong>cijo, ki utegne izkoreniniti<br />

civili<strong>za</strong>cije in običaje, ki so vam tako<br />

pri srcu?<br />

Tega se bojim. In <strong>za</strong>to tudi fotografiram.<br />

Moje delo v Boliviji in južnem<br />

delu Peruja bo ohranilo te običaje,<br />

čeprav moram pripomniti, da lahko<br />

celo na teh območjih srečaš kakšno<br />

gospo v tradicionalnih oblačilih, a z<br />

mobilnim telefonom v roki. Videti je<br />

zelo smešno! Sicer pa me <strong>za</strong>nimajo<br />

ljudje, ki še vedno delajo z rokami.<br />

Ali fotografske motive najdete tudi<br />

v Sloveniji?<br />

Tudi, da, veliko sem fotografiral<br />

že v času študija in imam bogato<br />

dokumentacijo.<br />

Kakšen je položaj fotografskih umetnikov<br />

v Argentini? Se s fotografiranjem<br />

da preživeti?<br />

Samo s fotografiranjem težko.<br />

Dobro živijo le tisti, ki pridejo v sam vrh,<br />

imajo svoje stranke in svoje galerije.<br />

Sam sem po poklicu aranžer izložbe,<br />

kar je prav tako <strong>za</strong>nimivo, ustvarjalno<br />

delo, pove<strong>za</strong>no z umetnostjo.<br />

Ali se v Argentini srečujete s slovenskimi<br />

umetniki?<br />

Med seboj se, seveda, poznamo,<br />

srečujemo pa se običajno ob odprtjih<br />

razstav.<br />

Kako pa je slovenska javnost naklonjena<br />

vaši fotografiji? Se vam zdi,<br />

da vas sprejema s simpatijo ali bolj<br />

<strong>za</strong>držano?<br />

Mislim, da moja dela med Slovenci<br />

vzbujajo simpatijo, saj predstavljam<br />

motive, ki pri vas niso vsakdanji in <strong>za</strong>to<br />

toliko bolj <strong>za</strong>nimivi.<br />

Trenutno razstavljate v koprski galeriji<br />

Medu<strong>za</strong>. Kako so nastajale fotografije<br />

s te razstave?<br />

Moje <strong>za</strong>dnje delo, cikel Bahia, sem<br />

ustvarjal celo desetletje, med leti 1999<br />

in 2009. Trikrat sem potoval v Brazilijo,<br />

v majhno državo Bahio, po kateri sem<br />

cikel tudi poimenoval. Črni svet, Afrika<br />

v Braziliji in povsem druga kultura,<br />

drug čas so me kot fotografa navdušili.<br />

Ustvarjal sem izključno črno-bele fotografije,<br />

ker me svojevrstna igra med<br />

svetlobo in senco privlači. Prejšnje<br />

delo, Andi, pa je bilo v barvah.<br />

S kakšnimi vtisi boste tokrat <strong>za</strong>pustili<br />

Slovenijo?<br />

Od mojega <strong>za</strong>dnjega obiska<br />

Slovenije pred štirimi leti, ko sem v<br />

Cankarjevem domu razstavljal cikel<br />

fotografij o Andih, opažam napredek.<br />

Zlasti Ljubljana je danes čudovito<br />

mesto. Vidim pa, da ste zelo <strong>za</strong>skrbljeni<br />

<strong>za</strong> prihodnost… V Argentini<br />

smo s krizo opravili že pred desetimi<br />

leti, pred tem pa smo bili tudi mi v<br />

podobni situaciji. Moji sorodniki v<br />

Beli krajini tarnajo o brezposelnosti.<br />

Zaposleni v nekaterih podjetjih, kot<br />

vidim, celo ne dobivajo nadomestila<br />

<strong>za</strong> malico. To je velik korak na<strong>za</strong>j! Tudi<br />

<strong>za</strong>radi slabega socialnega položaja<br />

v Sloveniji o vrnitvi ne razmišljam, z<br />

veseljem pa bom obiskoval prijatelje<br />

v Ljubljani.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!