Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

More documents

Recommendations

Info

8 VELIKI INTERVJU Ljudmila novak, nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Naši rojaki si zaslužijo več spoštovanja EdINA dAMA V NoVI SLoVENSKI VLAdI SE zAVEdA tAKo MiniSTrSKih KoT STranKarSKih DoLžnoSTi. TrDno oDLočena naDaLjevaTi USPešno DeLo Svojega PreDhoDniKa žeLi ohraniTi PoLiTično neoDviSnoST UraDa in DoSeči večje SPošTovanje rojaKov v TUjini. blanka Markovič Kocen čeprav so ponedeljki za Ljudmilo Novak še posebej naporni, saj vključujejo tudi strankarske aktivnosti, me je na Uradu sprejela z veliko dobre volje in pripravljenosti. Tudi sicer se delavnik Ljudmile Novak začne zgodaj zjutraj ob domačem računalniku in se pogosto zaključi v večernih urah. Področje Slovencev v zamejstvu in po svetu, pravi, dobro pozna, saj se je z njim seznanila že kot evropska poslanka, in se ministrskega dela veseli. Z delom Urada v preteklem mandatu ste se gotovo že dodobra seznanili. Kaj štejete za največje uspehe ministra Žekša in njegove ekipe? Ob pregledu preteklih aktivnosti Urada sem ugotovila, da so imeli dr. Žekš in sodelavci zelo dobre stike tako z zamejskimi Slovenci kot tudi s Slovenci po svetu. Pripravili so strategijo za boljše sodelovanje s slovenskimi znanstveniki po svetu, projekt turistične kmetije v Porabju, skratka, vrsto začetih aktivnosti nameravam nadaljevati. Kako ocenjujete položaj avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in kaj bi bilo še mogoče izboljšati? Napredek je bil narejen na področju dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem, Slovenija pa se bo zdaj morala aktivno vključiti v sprejemanje novega avstrijskega zakona, ki zadeva tudi manjšine. Postav- Mladi bi se morali bolj zavedati, da je skoraj enakovredno znanje dveh jezikov prednost in da je manjšina prednost, ki jo je treba v življenju in poslovnem svetu izkoristiti. ljanje preostalih topografskih napisov v slovenščini na avstrijskem Koroškem in financiranje slovenskih organizacij, ki tam delujejo, je treba nadaljevati. Enako velja za izvajanje zaščitnega zakona v Italiji in tudi oblikovanje omizja pri tamkajšnji vladi. V Porabju pa bomo naredili vse za to, da bi bila končno zgrajena cesta, ki bi olajšala povezavo med prebivalci znotraj slovenske manjšine v Porabju in matično državo, obenem pa pospešila tako turistični kot gospodarski razvoj. Kako boste zagotavljali finančna sredstva za dejavnost Slovencev v zamejstvu in po svetu? Znano je namreč, da se v zamejstvu srečujejo z nemalo tovrstnimi težavami… Finančnih sredstev je vedno premalo! Razpis za letošnje leto je bil izveden že pred mojim prihodom, izdane so bile tudi odločbe in razdeljenih že 80 odstotkov sredstev za te programe. Za letos ne morem obljubiti več sredstev, saj je znano, da se bodo ta z rebalansom proračuna povsod zniževala, prizadevala pa si bom, da bodo ta sredstva namensko in racionalno uporabljena. Prepričana sem, da je marsikaj mogoče narediti tudi z dobrimi stiki in dogovori ter tako pospešiti reševanje tistih težav, ki jih lahko rešujemo s primernimi ukrepi, ne zgolj z denarnimi sredstvi. Se strinjate z oceno svojega predhodnika, da bodo morale manjšine tudi same nekoliko bolj racionalno ravnati z dodeljenimi sredstvi? Zagotovo znotraj manjšinskih organizacij najbolje vedo, katere projekte je treba nadaljevati in pri tem tudi racionalizirati uporabo sredstev, kateri pa so tisti, ki lahko še nekoliko počakajo. Pričakujem torej, da bodo manjšinske organizacije zagotovile čimbolj racionalno uporabo sredstev. Znano je, da najslabše živijo naši rojaki v državah nekdanje Jugoslavije. Imate morda že v mislih predloge za izboljšanje njihovega položaja? Tudi ta društva so se prijavila na razpis in, kot sem dejala, so bila sredstva že večinoma razdeljena. Res je, da imamo še nekaj dodatnih prošenj, seveda pa računam na dobro sodelovanje in reševanje tistih problemov, ki ne zadevajo zgolj denarnih sredstev. Kakšen dokončen razplet vprašanja dvojezične topografije na Koroškem pričakujete in kdaj bo po vašem mnenju zgodba dobila epilog? To je v največji meri odvisno od Avstrije, sama bom te dni obiskala Koroško, kjer se bom srečala s slovenskimi manjšinskimi organizacijami. Skupaj bomo ugotovili, kje je potrebno naše vključevanje v reševanje težav.
Katerim čezmejnih projektom boste uvodoma namenili največ pozornosti? Vsem tistim, ki so se že doslej izkazali za dobre, seveda pa si želim, da bi se pospešilo sodelovanje s slovenskim gospodarstvom in gospodarstveniki ter znanstveniki na drugi strani meje, kajti na kulturnem področju stvari dokaj dobro potekajo. Okrepiti moramo tudi sodelovanje med mladimi, pri čemer si želim, da bi se izvajali takšni projekti, ki bi mlade povezali z matično domovino in v njih vzbudili zanimanje za ohranjanje slovenske identitete in povezovanje s Slovenijo. S katerimi ministrstvi boste pri svojem delu najtesneje sodelovali in kaj od njih pričakujete? Že sedaj se dogovarjamo z ministrstvom za zunanje zadeve, prvo skupno srečanje je že dogovorjeno, z ministrstvom za šolstvo na področju Foto: Maja Kaplan izobraževanja in dela z mladimi, z ministrstvom za gospodarstvo, dogovarjamo pa se tudi z ministrstvom za notranje zadeve in javno upravo, kjer je nekaj vprašanj v zvezi s pridobivanjem slovenskega državljanstva odprtih. Se boste lotili tudi problema zmanjševanja števila registriranih članov slovenskih društev po Evropi? Zagotovo si želimo, da bi se čim več Slovencev po svetu identificiralo oziroma vključilo v slovenska društva, zato jih bomo k temu tudi sami po svojih močeh pozvali. Kako kot slavistka gledate na ohranjanje slovenskega jezika med našimi rojaki in na kakšen način boste spodbujali organizirane oblike učenja slovenščine? Spodbujala bom vse obstoječe dejavnosti na tem področju. Kot pravim, povečevanje sredstev v VELIKI INTERVJU tem trenutku ni mogoče, zavzemala pa se bom za to, da bi večjo veljavo dobili tisti projekti, ki namenjajo več denarja ali možnosti za izobraževanje, torej za pouk slovenščine, tako v društvih po svetu kot tudi v Sloveniji. To področje me je vedno zanimalo, zato sem se tudi v preteklosti ukvarjala s problematiko slovenskih manjšin. Kot evropska poslanka, denimo, sem imela celo razpis za mlade pripadnike slovenskih manjšin in za manjšine v Sloveniji, prirejala literarni, fotografski in likovni natečaj… Nagrajence sem povabila v Evropski parlament, vse z namenom, da bi se mladi bolj zavedali, da je skoraj enakovredno znanje dveh jezikov prednost in da je manjšina prednost, ki jo je treba v življenju in poslovnem svetu izkoristiti. Skratka, želim si, da bi se slovenske korenine ohranjale in da bi bili ljudje nanje ponosni. Kakšen poudarek boste namenjali katoliškim misijam, ki so znana stičišča Slovencev po svetu? Katoliške misije so zelo pomembne pri ohranjanju slovenske kulture in identitete. V preteklosti sem nekatere med njimi obiskala in se prepričala, da se njihovi člani, naši rojaki po svetu, po mašah srečujejo, se pogovarjajo in se družijo na različnih prireditvah, ne zgolj z versko, ampak tudi s kulturno vsebino. Ohranjati stike s temi misijami in podpirati njihovo delovanje je torej po mojem mnenju zelo pomembno. Ali ste se že srečali s predstavniki ključnih izseljenskih organizacij, Svetovnega slovenskega kongresa, Slovenske izseljenske matice, Slovenije v svetu in Rafaelove družbe? Ne še, se pa za srečanje dogovarjamo. Dr. Žekš, vaš predhodnik, je kot enega največjih uspehov Urada v njegovem mandatu izpostavil ohranitev politične neodvisnosti. Domnevam, da bo to tudi vaš cilj? Vsekakor, nesmiselno bi bilo, da bi iz Slovenije »dirigirali«, kako se morajo naši ljudje zunaj slovenskih meja politično opredeljevati. Sodelovanje z vsemi manjšinskimi organizacijami je nujno, pomembno pa je, da se le-te povezujejo tudi med seboj, zlasti pri tistih vprašanjih, ki so bistvena za ohranitev manjšine. Organiziranost manjšine je v zadnjem času tema številnih razprav. Nekateri menijo, da bi morala Slovenija vplivati nanjo. Kakšno je vaše stališče? Ljudmila Novak, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu: “Za letos ne morem obljubiti več sredstev, saj je znano, da se bodo ta z rebalansom proračuna povsod zniževala, prizadevala pa si bom, da bodo namensko in racionalno uporabljena.” se nadaljuje na strani 10 Nesmiselno bi bilo, da bi iz Slovenije »dirigirali«, kako se morajo naši ljudje zunaj slovenskih meja politično opredeljevati. 9
Page 1: Slovenija danes, Slovenci.si, Leto
Page 4 and 5: Državni zbor Monošter 4 PANORAMA
Page 6 and 7: 6 V ŽARIŠČU Leteči Kranjec pole
Page 10 and 11: 10 VELIKI INTERVJU Slovenci nimamo
Page 12 and 13: Poslopje Iskre Suzhou na Kitajskem
Page 14 and 15: oskar Molek 14 KULTURA Prvobitnost
Page 16 and 17: 16 KNJIŽNA POLICA Slovenska beseda
Page 18 and 19: izseljenski spomeniki 18 NE PREZRIT
Page 20 and 21: Slovenska znanost v argentini 20 IZ
Page 22 and 23: Daša Klemenčič 22 MLADI Peru, zg
Page 24 and 25: 24 SPOZNAJMO SE Slomškov dom v Bue
Page 26 and 27: oštjan Dvořák 26 SPOZNAJMO SE ž
Page 28 and 29: 28 MED NAMI Slovenska izseljenska m
Page 30 and 31: 30 MED NAMI rafaelova družba Daril
Page 32 and 33: 32 ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenci na avs
Page 34 and 35: Darko Šonc, predsednik KD Slovensk
Page 36 and 37: 36 ŠPORT Nogomet Brazilci, morda n
Page 38 and 39: 38 TU SMO DOMA Iz Porabja se je v t
Page 40 and 41: 40 SLOVENSKA KUHINJA PoTica, rogLji
Page 42 and 43: ... V BaNja LUKI 42 VAŠA POŠTA SL
Page 44 and 45: 44 SUMMARIES Ljudmila Novak, the ne
Page 46 and 47: 46 KRIŽANKA Prenovljen osrednji me
Page 48: EDEN V SLOVENIJI 2009: Solčavsko E

Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?