Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

Slovenija v svetu
MED NAMI
Književnost in kultura
v argentini (1. del)
PrEd oSAMoSVojItVIjo SLoVENIjE
Boštjan Kocmur
ob pregledu slovensko-argentinske
književnosti in kulture
želim upoštevati nekaj
dejstev, ki so oblikovala in
oblikujejo slovensko književnost in
kulturo v Argentini.
Predvojna slovenska skupnost (v
letih 1925/30) je bila desetletje pred
prihodom povojnih izseljencev zelo
dejavna. Arh. Viktor Sulčič in Vanda
Česnovar sta izdajala razna dela
v španskem jeziku. Z izdajanjem
časopisov, kot npr Slovenski tednik,
Novi list in Slovenski list, ki je bil
združeni list prejšnjih dveh, Lipa in
revija Duhovno življenje ter ponatis
Gregorčičevih poezij so povezovali
predvojne izseljence
Povojna skupnost je ob velikem prilivu
slovenske inteligence iz Slovenije
v petih desetletjih ustvarila precej
kulturno-umetniških del v slovenskem
jeziku, med njimi prek 150 tiskanih, do
osamosvojitve Slovenije pa približno
sto leposlovnih knjižnih izdaj.
V prvih povojnih letih so bile v
Argentini naklade primerljive z
današnjimi v Sloveniji. Balantičeve
poezije so izšle v 1.500 izvodih, zbirke
pesmi so izhajale v 400 ali 500 izvodih.
Več del, npr. Črna maša dr. Tineta
Debeljaka, je bilo celo ponatisnjenih.
SLoVeNSKa KULTURNa
aKcIja Z ReVIjo MeDDoBje
Pri povojni emigraciji moramo
omeniti tudi osrednjo kulturno revijo
Meddobje Slovenske kulturne akcije,
ki je že več desetletij poznana kot revija
izseljenskih kulturnikov in še danes
povezuje avtorje z vseh celin.
Med ustvarjalci iz Argentine je v
Sloveniji najbolj poznan pisatelj Zorko
Simčič in njegov Človek na obeh
straneh stene.
Veliko manj poznana je revija
Mladinska vez, v kateri so se mladi
visokošolci literarno preizkušali
izključno v slovenščini. Nekateri izmed
njih še vedno pišejo v slovenščini,
drugi pa le v španščini.
Pred ustanovitvijo Slovenske kulturne
akcije so bili izseljenski literarni
ustvarjalci združeni v okviru Pisateljske
družine France Balantič, Založba
Svobodna Slovenija pa je izdajala
knjige in časopis. Izhajalo je še prek
15 drugih časopisov in revij. Slovenski
kulturni akciji je uspelo medcelinsko
povezovanje s tem, ko je privabila
velik del izseljenskih literarnih ustvarjalcev
po svetu. Vladimir Kos je
ustvarjal v Tokiu, Rafko Vodeb v Rimu
in pozneje v Louvainu, Karel Mauser
v Clevelandu, Lev Detela na Dunaju,
Borut Žerjav v Parizu, Vinko Beličič in
Martin Jevnikar v Trstu, Karel Vladimir
Truhlar v Rimu. Martin Jevnikar je v
Trstu vsa leta objavljal kratke vsebine
v matici izdanih leposlovnih del, Ruda
Jurčec je obveščal o kulturnih dogodkih
v Evropi, dr. Tine Debeljak pa
o dogodkih v slovanskem svetu. Kot
zastopnika leposlovja lahko omenimo
še Karla Mavserja v ZDA in Vinka
Beličiča iz Trsta.
Slovensko kulturno akcijo po prvotnem
modelu še danes sestavlja več
odsekov (literarni, likovni, glasbeni,
prirodoslovno-znanstveni, glasbeni,
gledališki, družbeni, filozofski, zgodovinski
in teološki).
DRaMaTIKa
O dramatiki slovenske skupnosti v
Argentini je v Sloveniji največ pisal
Taras Kermauner. Obširno je med drugim
analiziral dramska dela Franceta
Papeža in Zorka Simčiča.Tudi prof. dr.
Helga Glušič že več kot dve desetletji
proučuje in seznanja slovensko javnost
z izseljenskimi pesniki in pisatelji.
Po osamosvojitvi je mnogo izseljenskih
avtorjev svoje knjige izdalo v Sloveniji
ali pa ponatisnilo že izdane v
izseljenstvu. O nekaterih avtorjih so
bile pisane diplomske naloge in celo
doktorske dizertacije, kot na primer
o dr. Milanu Komarj, Rudi Jurčecu,
Stanku Kocipru in drugih. Ti avtorji so
dovolj znani v Sloveniji.
Do osamosvojitve Slovenije velik
del prve generacije, ki je bila nekoč
v izseljenstvu najbolj dejavna, se
počasi poslavlja. Med prvimi ustvarjalci
ostaja zelo dejaven Zorko Šimčič,
ki je prvih dvanajst let urejal revijo
Meddobje. Med drugimi je dejavna
tudi nekoč mlajša generacija, rojena
v Sloveniji: Ivan Korošec, Marijan
Eiletz, Jure Vombergar, dr. Marko
Kremžar, Vinko Rode, Tine Debeljak
ml. in Katica Cukjati, rojena v izseljenstvu,
ter še drugi mlajši avtorji.
(se nadaljuje)
29