Recept za uspeh: odprtost v mednarodno okolje - Urad Vlade ...

oštjan Dvořák
26
SPOZNAJMO SE
življenje, razpeto med
jeziki in metulji
LjUbezen Do jeziKa, še PoSebej MaTernega, je bošTjana DvořáKa
PrIPELjALA cELo NA PrEdAVAtELjSKo MESto NA BErLINSKI uNIVErzI
HuMBoLdt, KjEr GA jE PrESENEtILo VELIKo zANIMANjE zA SLoVENSKI jEzIK.
janja Lakner anžin
Boštjan Dvořák:
“Če bi se
načrtno zlil z
nemško kulturo,
bi oškodoval,
prevaral in
pokopal v sebi
obe kulturi,
sam pa postal
invalid, kar se
mi zdi skrajno
neodgovorno.”
Ne spomnim se, kdaj
sem spoznala Boštjana
Dvořáka, tukaj živečega
Primorca, ki je pred skoraj
tremi desetletji iz Pirana prijadral v
Nemčijo. Spomnim se le, da sem
takoj opazila, kako lepo se je izražal
v slovenskem jeziku, s takšno posebno
čutečo mehkobo. Rad ima ta najbolj
arhaični jezik v Evropi. Rad ima tudi
Prešerna. In metulje.
Boštjan Dvořák je kot trinajstletni
fant skupaj z mamo in sestro prišel za
očetom v Ulm ob Donavi. Po končani
gimnaziji se je v Trubarjevem mestu,
kot pravi Tübingenu, sprva posvetil
primerjalnemu jezikoslovju in razvoju
indoevropskih jezikov. Je strokovnjak
za severnoindijanske jezike iz okolice
Velikih jezer. “To je tam, kjer je živel
naš misijonar Friderik Baraga, ki je
napisal prvo očipvejsko slovnico,”
pojasni. Pred osmimi leti je začel
sodelovati z berlinskim inštitutom
ZAS za splošno jezikoslovje, sedaj
je docent na Humboldtovi univerzi.
V Nemčiji tudi predseduje tukajšnji
konferenci Svetovnega slovenskega
kongresa.
V “KReaTIVNI oPoZIcIjI”
Med odraščanjem je bil nenehno
razpet med vzporednicami in razlikami
obeh kultur. To ga je, kot sam
pravi, ves čas postavljalo v neko
“kreativno opozicijo”, včasih tudi
kritično. In ravno preko tega je odkril
svoje osebno slovenstvo in svojo
pravo vlogo. “Če pa bi se načrtno
zlil z nemško kulturo, bi oškodoval,
prevaral in pokopal v sebi obe kulturi,
sam pa postal invalid, kar se mi
zdi skrajno neodgovorno. Sicer pa
mislim, da se od Nemcev razlikujemo
predvsem po genih in hormonskem
ustroju; germanske populacije so
neprimerno bolj dovzetne za uspešno
gospodarstvo, vodenje države, disciplino
in hierarhične strukture in s temi
sposobnostmi uspešno obvladujejo
svet, mi pa smo peščica dragocenih
genialnih posameznikov, ki jim je
zaupana naloga, da ga kultiviramo,
rešujemo in plemenitimo.”
Ljubezen do jezika, še posebej
maternega, ga je pripeljala celo
na predavateljsko mesto na berlinski
univerzi Humboldt. Zaradi vseh
posebnosti in edinstvenih pojavov
je jezik namreč mikaven za nemalo
študentov. “Presenečen sem nad velikim
zanimanjem za slovenščino; začel
sem s seminarjem o posebnostih
slovenske slovnice, namenjenim
izključno jezikoslovcem, a sem videl,
da je tudi želja po učenju jezika dokaj
močna; pri slovenščini imam najmanj
60 študentov. Najtežja, a tudi najbolj
zanimiva je velika razlika in razpetost
med govorjenim in pisanim jezikom;
marsičesa, kar lahko zapišemo, ne
moremo reči, recimo besede da,
ki se glasi ja.” Boštjan Dvořák se zaveda,
da je jezik kot živ organizem, ki
se spreminja, a ga vseeno jezi, tudi
boli, ko opaža, kako zaradi čistega
neznanja izginjajo lepe in zanimive
besede ali besedne zveze. “Vidim, da
so mnogi zbegani tudi zaradi nekaterih
zgrešenih pravil, ki so prav tako
napačna in kvarijo jezik. Sicer sem pa
optimist in se veselim tudi pozitivnih
tendenc ter hkrati občudujem vse
naravne oblike jezika, se pravi tudi
vsa narečja. Navdušujejo me genialne
reklame z besednimi igrami
kot recimo tista z “Nama še stoji”.”
LeDeNo PLaVaNje KoT
STRaST
Sprva z željo na svojevrsten način
še bolj približati slovenski jezik in tudi
slovensko dušo svojim študentom že
osmo leto (zdaj že) tradicionalno
obeležuje slovenski kulturni praznik
- 8. februarja pripravi kratek recital
Prešernovih pesmi in nato zaplava
v ledeno mrzlem jezeru. No, letos je
bil led na jezeru predebel, vendar so
zbrani in naključni posamezniki na
Potsdamerplatzu kljub poštenemu
minusu prisluhnili Vrbi, Zdravljici ...
Krst pri Savici pa je samo v kopalke
oblečen tudi simbolično uprizoril. “Zamisel
sem najprej povezal s slovensko
besedo lahkó, ki je tudi glagol; hotel
sem pokazati, da lahko ljudje z voljo
ogromno dosežemo. Slovenščina
pa je edini jezik, v katerem je tisto,
kar hočemo doseči, vedno lahko,
ker ta beseda nadomešča glagol
moči. Kar nekaj let je minilo, da je
tudi ameriški predsednik nekoč ob
svojem državniškem izzivu izjavil “we
can”, stavek, ki se prevaja v vse jezike.
V slovenščini se glasi “lahkó”, z eno
samo obliko za vse osebe – jaz lahko,
ti lahko, on lahko... To sem takrat hotel
povedati.”
Ledeno plavanje in temperaturni
trening sta ena njegovih strasti, že
deset let je brez zimskih oblačil in kurjave.
“Ker lahko!”, je bil njegov odgovor.
Preprosto. Rad teče, in navajen
nizkih temperatur se zdaj pripravlja
na sibirski maraton v Omsku. Cilj: “42
kilometrov bi rad pri -30 stopinjah
pretekel v kopalkah.” Poleg jezikov,
kar dvajset jih zaenkrat govori, ga zelo
privlačita biologija in filozofija. Rad
prevaja, pesni, se ukvarja z erotiko.
“Najraje pa gojim metulje in sadim
drevesa.”