Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIKpovsem lepem vremenu. Ce nastopi opisanaformacija oblakov med severnim in vzhodnimobzorjem, potem bo prislo do vremenskegapreobrata kasneje (po 30 in vec urah).15. Ce se spomladi ali v poletju nebo (tudiobzorje) ves dan ne pooblaci, potem za naslednjidan lahko zanesljivo pricakujemo motnoozracje, ki mu bo kmalu sledil dez.16. Kadar v pomladanskih in poletnih mesecihzaradi strujanja vlaznega zraka ob gorskih pobocjihnastajajo posamezne meglice, lahko pricakujemopovecanje motnosti in dez.17. Ce se po vec dneh dezevja nebo nenadomarazjasni, je to le prehodna razjasnitev. Ce pa,obratno, nenadoma nastopi dez po vecdnevnemlepem vremenu, si bo lepo vreme brzopomoglo.18. Rdeca jutranja zarja svari ovcarja: prinaSapadavine v naslednjih 24 urah, medtem kordeca vecerna zarja oznanja lepo vreme.19. Mavricast, navadno mlecni venec okoli Soncaali Lune obeta poslabsanje vremena v naslednjih24 urah.20. Smrad iz greznic, stranisc in kanalov naznanjaslabo vreme.21. Pred nastopom slabega vremena obicajnoizostanejo znacilni krajevni vetrovi (danik, nocnik;kopni in morski veter).22. Motnje (pokanje in hres6anje) pri radijskemsprejemu zlasti v poletnem casu napovedujejonevihte.TOPLA IN HLADNA FRONTANaSteta barometrska in druga pravila so empiridnega(izkustvenega) nastanka, so pa v popolnemsoglasju s teorijo o potujocih depresijah,ki jo je utemeljil norveski meteorolog Bjerknes.Potujoce depresije ali cikloni so obmocja nizjegazracnega pritiska, ki se gibljejo, to je potujejood zahoda proti vzhodu. Slika predstavlja potujocodepresijo. Znafiilnost vsake depresije je,da je sestavljena iz dveh razlicnih zracnih gmotz razlicnimi lastnostmi: ena je topla in vlazna,druga je mrzla. Mejne ploskve ten zracnih gmotimenujemo fronte, kajti ravno na njih nastajajoznacilni vremenski pojavi (oblaki, padavine), kijih skuSamo iz razlicnih predznakov (spremembapritiska, temperature, vlage, smeri vetra)predvideti.Po nastanku in ucinku locimo toplo in hladnofronto.Topla fronta: Topel zrak, ki doteka iz nizjihgeografskih sirin (od juga), je lazji od zraka, kije nad neko pokrajino in se zato ob njemvzpenja (glej sliko). Pri vzpenjanju se topli zrakohlaja, zato pride do kondenzacije (zgostitve)vodnih hlapov, pri cemer nastajajo oblaki. Naklonskikot tople fronte je zelo majhen, zato sezrak pocasi vzpenja in tudi pocasi ohlaja invremenski pojavi ob topli fronti niso burni. Spocetkanastajajo le visoki oblaki (ci - cirri), natosrednje visoki oblaki (as - altostratus) in koncnonizki oblaki (ns - nimbostratus), iz katerih dezuje.Cirri (cirrus uncinus) kot znanilci tople fronte sepojavijo ze priblizno 800 kilometrov pred njo306 (pravilo 19). Topla fronta prinaSa rahle in dolgotrajnepadavine. Pred njenim prehodom zracnipritisk rahlo, a stanovitno pada (pravilo 1 in 20),medtem ko temperatura malenkostno narasca.Med vetrovi prevladujejo rahli in srednje mocnijugovzhodni in juzni vetrovi (pravili 2 in 21). Obprehodu fronte se veter obrne in namesto jugazapiha jugozahodnik ali zahodnik, zrafini pritiskse ustali ali pa zelo rahlo pade, temperatura sedvigne. Pojavljajo se manjse jasnine, koncnodez preneha (pravili 4 in 17).Topli fronti sledi hladna fronta.Hladna fronta: Ta potuje mnogo hitreje odtople fronte in jo zato tudi dohiteva. Mrzel zrak,ki vdira iz sevemejsih obmocij, je hladen in sekot klin vriva pod toplega ter ga sili k naglemudviganju. Tudi tu se topli zrak z visino ohlaja inpovzroca nastanek oblakov (ac - altocumulusin as - altostratus), ki tik pred fronto preidejo vcb - cumulonimbus. Ker je naklonski kot hladnefronte velik, se mora topli zrak ob hladnemnaglo vzpenjati, zato pride do kratkotrajnih, amocnih nalivov, pri katerih pada vcasih tuditoca. Ob takih situacijah se neredko sprosca seatmosferska elektrika - bliski (pravilo 22).Pred hladno fronto zracni pritisk kratkotrajno, anaglo pada.Pri prehodu fronte je smer vetrov spremenljiva(pravilo 3) in temperatura naglo pade. Po prehodufronte pa se veter ustali in zapiha sever,zrafini pritisk naras6a (pravila 6, 7, 8), temperaturapa pada. Oblaki se pricno razbijati in kmaluje nebo jasno.KDAJ LAHKO PRICAKUJEMO NEVIHTESe nekaj o nevihtah! Po nacinu nastanka locimofrontalne in termicne (toplotne) nevihte. Frontalnenevihte smo si ogledali pri prehodu hladnefronte. Oglejmo si se nastanek termicne nevihte!Neposreden vzrok termicne nevihte je segrevanjetal. Segret zrak se dviga v viSino, nanjegovo mesto doteka hladnejsi zrak iz bliznjeokolice (jezera, gozda). Na opisani nadin nastanevertikalen tok zraka (termika - vzgornik), kiga prav radi izrabljajo jadralci. Ta zracni tokpogosto sega do visine oblakov cirrov. Nadoloceni visini se zacne iz zraka izlocati vlaga(kondenzacija) in nastajati kopasti oblak (cumu-Vse manjsi ledenikiSodelavci merilne skupine za ledenike. ki deluje priAvstrijski pfaninski zvezi. so morali tudi po kondanemlanskoletnem delu ugotoviti, da se je 120 ledenikov,ki so jih merili, ieta 1990 obcutno zmanjSalo. Medtemko se je Ieta 1989 zmanjsalo le 58 odstotkov ledenikovv drzavi, se jih je lani kar 95 odstotkov, le pet odstotkovledenikov pa se je - kdo ve po kaksnem cudezu- povecalo. Suha zima je bila predvsem kriva za to,da je ledeni masi juzno od glavnega grebena Alpprimanjkovalo snega, poleg tega pa so visoke temperatureod sredine julija do konca avgusta do najvecjihvisin povzrocile mo6no taljenje ledu.Najvecje nazadovanje so zabelezili pri ledeniku Hochjochfernerv dolini dtza, kl se je zmanjsal za priblizno20 metrov. Pastirica, najvecji avstrijski ledenik, jelani postal za osem metrov krajsi.Pricakovati je mogoce, da se bo to nazadovanje ledenikovse nadaljevalo, kot pravf koordinator merltev priAlpenvereinu doc. dr. Gemot Patzelt iz Instituta zavisokogorske raziskave na univerzi v Innsbrucku.