Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIKnam se padca ni treba bati. Nikar pa ne poskusajtebolj v levo, saj ni nic lazje.Pot naprej je zracna, ni zavarovana, vendar jezelo lepo speljana. Zahteva zbranost in nekajtelesne spretnosti, ni pa pretirano tezka. V slabiuri od skrbine smo na vrhu, kjer je ob Marijinemkipcu prav malo prostora. Za celoten vzponpotrebujemo 4 do 5 ur. Sestopimo po isti poti.Priporocam vsem, ki zmorejo malo tezje poti inki radi »odkrivajo« nove planinske cilje!ZUC DAL BOR, 2194 mZuc dal Bor lezi zahodno od Kanalske doline inje tako Zahodnim Julijcem najblizji karnijskisosed. Prvic sem opazil njegovo drzno obliko,ko sem s Poliskega Spika ogledoval neznanemi gore na zahodu. Poleg njegovega izrazitegavrsnega stolpa mi je domisljijo zbujalo tudinenavadno zvenece ime. Na severovzhodnostran pada v strmi, razdrapani steni, jugozahodnapobocja pa so zaradi nizke visine precejtravnata. Njegov greben se na severu nadaljujev nekoliko nizji Chiavals, potem pa se bistvenozniza. Travnata pobocja so porasla z mnozicoplanik in drugega cvetja.Vzpon na Zuc dal Bor je markiran, vendar jekljub temu tezak. Toplo pa ga priporocam, sajje tako dostop kot sam vzpon izredno lep zaradislikovitega okolja in tezavnosti.Potem ko sva samo s pomocjo zemljevidazlezla nanj, sem cisto po nakljucju odkril, da jev tern glasilu ze bil objavljen obsezen clanek ovzponu nanj. Bilo je to daljnjega leta 1908,napisal pa ga je-kdo drug kot najbolj zagnanslovenski gornik tistih casov, dr. Henrik Tuma!Prav zabavno je bilo prebirati, kako je on zlezelcez mesta, ki so bila takrat se tezja, kot sosedaj. Tarn sem tudi zvedel, da Zuc po furlanskopomeni »toliko kakor spicast stozec«, borpa »prodov kamen rdece barve«.Izhodisce:Ceprav je vzpon po markirani poti mozen tudiiz Kanalske doline iz vasice Roveredo ali izChiusaforte, bi kot izhodisce priporocil dolinoVal Aupa in kraj Pradis. V Val Aupa z Gorenjskenajhitreje pridemo tako, da se po Kanalskidolini peljemo do kraja Moggio in tarn zavijemodesno po ValAupa navzgor (glej tudi opis CreteGrauzarie). Ze po nekaj kilometrih smo prikazipotu, ki nas usmeri desno navzgor v doberkilometer oddaljen Pradis. Na koncu vasi je obnovo asfaltirani cesti prometni znak, ki vozilombrez posebnega dovoljenja prepoveduje voznjopo njej. Ko pa smo o tern pobarali domadine,so samo zamahnili z roko in nas potolazili, davsi vozijo kljub prepovedi. Tako smo si tudi miprihranili nadaljnjih pet kilometrov.Na prvem kriziscu nad vasjo moramo zaviti nadesno. Cesta nas pripelje nad stransko dolinoVal Alba. Avto pustimo na parkiriscu pred zapornico,ki nam dokoncno prepreci nadaljnjovoznjo. Do tu je od meje 70 kilometrov ali enaura voznje. Smo priblizno 1000 metrov visoko.Na nasprotni strani doline lahko vidimo pobocjaZuc dal Bora, ki s te strani niso tako mogodna326 kot s severozahodne, saj so porasla s travo.Dostop:Od parkirisca nadaljujemo po cesti se pribliznodva kilometra mimo predora, skozi kateregaimajo speljan plinovod, do odcepa kolovoza nadesno navzdol. Odcep je oznacen s kazipotiproti bivaku Bianchi. Potem ko preckamo strugopotoka, sledimo zelo lepo speljani, ceprav strmimulatjeri, ki je bolj na redko markirana s stevilko428.Hojo po cesti si lahko skrajsamo tako, da jo odparkirisca uberemo po poti pod cesto. Markiranaje s stevilko 450. Tudi ta nas pripelje cezpotok in se pridruzi poti 428.Sprva hodimo skozi gozd, v vrsnem delu pa jepot mojstrsko speljana prek skalnatega pragana planoto, kjer je bila vcasih planina Chiavals.Na njenem robu stoji bivak 1712 metrov visoko.Lepo je vzdrzevan (odeje, kuhalnik, 9 lezisc).Do tja smo hodili dve uri. Tik preden pridemona planoto, je ob poti skromen studencek.Pot do bivaka je tako lepa, da jo priporocamtudi tistim, ki na vrh ne zmorejo. Nad bivakomje skrbina v grebenu, do katere se je enostavnopovzpeti. Prav tako ni tezak vzpon na sosednjimanj drzen Chiavals.Vzpon:Od bivaka dalje hodimo po Alta via C.A.I.Moggio. Zanjo se zlasti velja vse tisto, kar semomenil o markiranih poteh na vrhove v uvodu.Vzpon na Zuc, ce ne bi bil markiran, bi mirnoocenili s tezavnostno stopnjo I do II, eno mestoIII.Takoj za bivakom krenemo desno po poti 425,ze po nekaj deset metrih pa zavijemo levonavzgor cez travnat stozec do skalne stopnje.Po grapi in travnem pobocju dosezemo greben.Odpre se nam razgled na vzhod proti Julijcemin na sam vrsni cok, ki ga do sedaj nismo videli.Grebenu sledimo po potki visoko med Kanalskodolino na eni strani in Val Alba na drugi.Ponekod moramo malo poplezati, najtezji pa jetrimetrski spust cez skalno stopnjo v manjso§krbino. Razen kamina tik pod vrhom je tonajtezje mesto na poti.Tik preden se greben strmo dvigne, moramocez kake pol metra siroko grebensko rez, ki jena obe strani strmo odsekana. Za njo se grebenuumaknemo v desno in precimo izpostavljenatravnata pobocja. Spet sledimo grebenu, doklerse kondno ne spustimo do skrbine pod samimvrsnim cokom. Vrh je kakih 150 metrov nadnami in je s te strani videti nedostopen. Pot naspopelje okoli njega cez juzna pobocja v skrbinona vzhodni strani. Malo pod njo se ji prikljucitudi drugi mozen pristop, ki pride naravnost izKanalske doline.Zadnji del vzpona je zavarovan, sicer bi bilasmer brez plezalne opreme za navadne gornikeneprehodna. Najprej precimo po ozki in izpostavljenipolicki na levo, dokler ne pridemo dokljuCnega kamina. Cez spodnji del moramozlesti kar sami, cez zgornji previs pa nampomaga prosto viseca veriga. Nad kaminom seenkrat malce zoprno precimo na levo in koncnostopimo na vrh. Od bivaka je dve uri.Takole pa je ta zadnji del od skrbine videl Tuma: