Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIK2 Dariom sva se pocila na puhteci asfalt, ki jeprijetno grel. Nezne kapljice so padale na mojeutrujeno telo, ko sem lezal in zrl v pies oblakovnad seboj. Soncni zarki so jih razganjali inkukali skozi. Preprosto zadovoljen sem bil.To je bil konec ture, pri kateri sem v svojplaninski dnevnik zapisal: »Velicastno«! In tobesedo opremil s tremi klicaji na koncu.Opomba: Poskusal sem turo opfsatl tako, da bo v pomoctistemu, ki bo kdaj hodii tod okoli. V vodniku Julijske Aipeso namrec pri opisu Loske stene dolocene pomanjkljivosti.Na koncu koncev je premalo poudarjeno, da je to vendarlezeio zahtevna tura, ki jo zmore le vsestransko pripravljenplaninec. Vsekakor je zahtevnejsa od mnogih, pri katerihje v vodniku to bolj poudarjeno. Ce se torej kdaj odpravitetja, pojdite v zanesljivem vremenu (dva lepa dneva), vdruzbi, z dobro obutvijo in po moznosti z vrvjo.MINIATURAPOMLADNO DARILO ZA SIVE DNIMOJCA IPAVEC»Proc je pusta zima in prisel je tisti letni cas, kipozivi srca in misli ljudi.« Tako se je zacenjalaena izmed mojih solskih nalog pred mnogimileti. Kolikokrat se je pomlad ze vmila od tistegaleta! Lahko bi prestela. Toda se vedno je ista:vecno mlada in topla stopa z mehkimi korakicez travnike in njive, objame vrtove in sadovnjakein se rahlo dotakne tudi cloveskih src. In kose zafine vzpenjati proti pobocjem hribov ingozdov, se zdi, kakor da bi upocasnila korak.Vendar se vztrajno dan za dnem pomika proticilju. S svojo nezno roko poboza vrhove smrekin gozdne jase in se nazadnje ustavi tudi vnajbolj skritih skalnih razpokah, kjer jo nestrpnopricakuje avrikelj. Od veselja si je oblekel praznicnoobleko - svojo rumeno srajcko.Tudi jaz se vracam. Toplo pomladansko jutroje. Pot je sicer se kar dolga, toda prav nicnaporna. Ravno prava je za prvo pot v novisezoni. To niso visoke planine, s katerimi bi seclovek ponasal, so pa naSe, ker so doma.Hodim pocasi in nalaSd zaostajam za drugimi.Danes bi bila rada sama.Lepo je tu zgoraj. Pred mano lezi dolga valovitapokrajina, nasa Gora. Na dolgo je raztegnjena,od Cola pa tja do vznozja Cavna. Gledam hise,posejane po pobocjih, in na vsaki se takomajhni ravnini je njiva ali njivica. Znana slika:gorska domacija. Le malo his je strnjenih skupaj,in tu je sredisce vasi. Nad Cavnom inKucljem je jasno nebo, tarn zadaj proti Golakompa se je stemnilo. Od tarn rad pride dez. Blagisunki toplega vetra mi mrsijo lase in s seboj oddalec prinaSajo zvonenje vaSkih zvonov.Ne vem, kam naj gledam. Prevec lepote se jenabralo na enem mestu. Pogled mi drsi mimonjiv, se vlaznih od jutranje rose, prek gozdov inprek blagih grickov, po katerih hodim in kjer sepocasi sprehaja pomlad.Najlepsa pa so tla, koder stopam. Saj to sopravi vrtovi, polni cvetodih roz! Vsak je drugacnebarve. Eden je poln belih zvonckov, drugives moder od drobnih cvetic, tretji posejan spodleskom, ki je komaj prikukal iz zemlje. Nadolgem travnatem pobo6ju se med visoko, selansko travo prerivajo proti soncu zivo modricvetovi svisca. Noben slikar bi ne mogel zmesatitako Cudovite modre barve. Tudi avrikelj zecveti, kar po travniku; vse polno ga je. Nisemvedela, da raste kar po travi; vedno sem gavidela le pod visokimi skalami.Pocasi se obrnem se proti jugu in pogled miseze cez rob, dol v zeleno dolino, in z vetromisce steze in poti mojega zivljenja. Nekaj lezevame. V srcu se nekaj zgane, skoraj je podobnobolecini. Kaj je to, se sprasujem? Morda obcutekneznosti ob pogledu na vse te lepote, alioziveli spomini, ali morda celo sreca? Saj srecaso majhne in drobne stvari: pogled na cvetocetrave, Sumenje vetra v drevesnih krosnjah, vrhovi,obliti z mesecino, topel stisk roke, iskrenabeseda brez lazi in celo sled cloveske stopinjev snegu. Vse to me osrecuje.Da, tudi spomini so to. Spomini na neko drugopomlad, bolj pozno, bolj toplo, ze malo vroco,spomini na smrekov gozd na Nanosu, ki se jeze ogrnil s svojo svetlo zeleno pelerino, in nadvoje rok, ki si pripogibata visoke veje in trgatasmrekove vrsicke - za zdravilo, seveda. Inspomin na dvoje cloveSkih src, ki sta si blizu,a tega ne vesta. Danes se ne. Tudi to je sreda,o tern sem prepricana, ceprav malo boli.Zaostajam in zelo malo govorim, kar ni mojanavada. Toda prevec bi lahko povedala inprevec cutim, da bi mogla govoriti. Cutim, kotbi nekaj padalo z mene, nekaj, kar me v dolinitezi; cutim, da bom jutri lazje delala, da mi bota dan pomagal ziveti.Pogled mi se zadnjic objame slikovito pokrajino:poslovi se od roz, od gozdov in samotnihdomacij in od spominov. Se zadnjic se ozremproti Nanosu in s strahom obstanem, ko naGolakih zagledam nevihto. Slovo je naglo.Samo se vroca zelja se utrne, zelja, da bi prislasem ob uri, ko se bo noc utapljala v dnevu inbi v prijetni tisini dozivljala rojstvo novega dne.Leta 1953 je bila ustanovljena prva veznaplaninska pot v nasi domovini, Slovenskaplaninska transverzala, ki je bila nasplohprva vezna pot v Alpah. V skorajstirih desetletjih jo je prehodilo in dobiloposeben znak 4931 planincev, razsirjenoSlovensko planinsko pot (transverzalnimtockam je treba dodati se nekatere drugezanimive planinske cilje) pa je doslejprehodilo 469 pohodnikov. Rekorder tepoti je Ljubljancan Slavko Krusnik, ki jeSlovensko planinsko transverzalo prehodilkar trinajstkrat. Ob tern podatku jetreba vedeti, da je ta nasa transverzalaod Pohorja do morja dolga priblizno 800kilometrov.343